Obletnica članstva v zvezi NATO
Objavil Matej Ramuta, 29. marec 2009
Danes, 29.3.2009, Slovenija obeležuje peto obletnico članstva v severnoatlantskem zavezništvu. Približno en mesec pred vstopom v Evropsko unijo je Slovenija postala članica vojaškega zavezništva, za kar je na referendumu glasovalo okoli 66% volivcev.
Šesto leto članstva pa je med drugim tudi leto, ko bo v NATO vstopila naša soseda Hrvaška, ko bo nazaj v vojaško strukturo zavezništva vstopila Francija in ko bo ministrica Jelušičeva na vrhu Nata morala povedati, da Slovenija dogovorjenih zahtev glede oblikovanja bojnih bataljonskih skupin ne bo mogla uresničiti.
Vseeno pa se zdi, da bo to leto, predvsem zaradi novega vodstva na MORS-u, za Slovenijo na področju obrambe veliko bolj transparentno, realno in strokovno. Pripravlja pa se tudi nova strategija nacionalne varnosti in z njo tudi strateški razmislek o obsegu in razpršenosti vojaške prisotnosti Slovenije v tujini.
Matej Ramuta, 29.3.2009
”Vseeno pa se zdi, da bo to leto, predvsem zaradi novega vodstva na MORS-u, za Slovenijo na področju obrambe veliko bolj transparentno, realno in strokovno.”
Pa upajmo, da tako ostane vsaj še en mandat :)
Žal moram skritizirati izjavo, da Slovenija dogovorjenih zahtev ne bo uresničila. Razlog za to je preprost: pomemben fakt, ki se ga naša javnost ne zaveda, se nanaša na t. i. “zahtevana 2% BDP” za obrambne stroške. gre namreč le za politično floskulo in najlažji poizkus diskreditacije. Namreč: omenjena procenta sta bila že v začetku določena glede na gospodarsko rast in obrambne stroške – torej variabilni del. Ta se je nato interpretiral kot fiskni del, kar je absurd daleč od resnice. Javnost (pa tudi opozicija) je namreč očitala padec odstotka za obrambne stroške, čeprav so bili ti zaradi gospodarske rasti še vedno v skladu z dogovori.
Druga stvar se pa nanaša na bataljonske bojne skupine. Kdor je sledil dogajanju v Slovenski vojski, je opazil, da je LBBS polno operativna(!), preverjena, ovrednotena in s certifikatom. Edino kar manjka je dejanska praktična uporaba – torej napotitev celotne LBBS v OKO. Govorilo se je o SBBS, vendar te niso “obvezne” (op.p. srednje BBS bi bile opremljene s patriami 8×8, dočim so lahke z valuki 6×6) in se o njih zaenkrat niti ne razmišlja.
Nabave osemkolesnikov (razpis SKOV 8×8) raje ne bom komentiral, vsaj na tem mestu ne, da ne bi zašel, lahko ste pa prepričani, da ta nima veze z LBBS/SBBS, za kar je dokaz prav ta strateška neusklajenost obrambnih resorjev, ki nam jo sedaj obljubljajo.
Kolikor sem jaz slišal, naj bi Natu obljubili kar dve BBS (ne vem točno ali lahki, ali srednji). Seveda dopuščam možnost da se motim, ker je bilo v slovenskih medijih o tej temi napisanih že toliko dezinformacij, da ni čudno da sem ves zmeden :P
Dolgoročno gledano bi bilo logično, da Slovenija dobi tri BBS, saj je nosilec vsake motorizirani bataljon (10., 20. in 74 MotB), vendar so te “obljube” ponavadi politična floskula. Namreč: zakaj bi Slovenija sploh obljubljala Natu bojno skupino, če prevzemamo odgovornost na Kosovu v okviru EUFOR (Evropske unije torej). Kvečjemu v okviru ISAF, vendar smo še zelo daleč od tega, da bi poslali okrepljeni bataljon v Afganistan.
Če pa govorimo o NRF (NATO Response Force), pa moramo vedeti, da se ta skupina stalno rotira glede na rod (enkrat je bil RKBO, nato Bataljon za zveze itd.), naše hitro premestljive enote pa trenutno zagotavlja 20. MotB z eno četo – torej zopet ne gre za velike enote.
Se pa strinjam s teboj, da je zadevi zelo težko slediti predvsem zaradi neprofesionalnega in neenotnega poročanja. Aktualni dnevni mediji že dolgo niso več kredibilni, kar se vojske tiče, Obramba in Revija Slovenska vojska pa imata neenotne načine poročanja in ne znata stvari povezati v en logičen in razumen kontekst – poročata le o enem dogodku, ki ga ne umestita in tako človek misli (karikiram), da smo kupili 30 izvidnikov Cobra, ne le 10.
Spoštovani,
Vljudno vabljeni na predavanje g. Radbouda Van Den Akkerja na temo “NATO at 60 – Challenges and Prospects for the Transatlantic Alliance after the Strasboug/Kehl Summit ”.
Predavanje bo potekalo v sredo, 15. aprila 2009 ob 17. uri v okrogli dvorani pritličja poslovne stolpnice TR3, Trg republike 3, Ljubljana.
V kolikor menite, da bi predavanje utegnilo zanimati še koga, vabilo prosim posredujte naprej.
Vljudno vabljeni!
___________
Evro-atlantski svet Slovenije
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
K zgornji razpravi (proračun, bataljonske bojne skupine) bom podal še svoje mnenje. Menim, da bi morali za izhodišče vzeti dejstvo, da je Slovenija suverena država, kar velja tudi za določanje višine obrambnega proračuna in obsega ter strukture oboroženih sil.
Tako pogosto omenjena 2% BDP sta relativna zadeva in tako priročno sredstvo za manipuliranje. Očitno je v nekem obdobju med državami članicami zavezništva prišlo, do načelnega dogovora, da naj bi 2% BDP predstavljala zadostno količino sredstev za oblikovanje in vzdrževanje potrebnih vojaških zmogljivosti. Nekatere države namenjajo več, druge manj. Nenazadnje ta procent realno v neki državi pomeni nekaj drugega kot v drugi – gospodarske razmere, obseg oboroženih sil. Tako naj bi temelj za določanje obrambnega proračuna predstavljale na eni strani zmožnosti (gospodarske razmere) in na drugi potrebe (vojaška organizacija prilagojena za predvidene varnostne grožnje). Omenjena dejavnika v posamezni državi prinašata različne odstotke BDP namenjene za obrambo in v različnih časovnih obdobjih padanje ali dviganje tega odstotka.
Bataljonske bojne skupine (BBSK)… Mi smo se sami odločili za obseg treh bataljonskih bojnih skupin, ene lahke (20. MOTB) in dveh srednjih (10. MOTB in 74. MOTB). To je zapisano v Srednjeročnem obrambnem programu 2007 – 2012. Prva lahka BBSK (nosilec 10. MOTB) je dosegla v letošnjem letu operativno zmogljivost z omejitvami, saj ji nekatere stvari do popolnosti še manjkajo (končni cilj je 1. januar 2011). Trenutno njen del prilagojen operaciji deluje na Kosovu. SKOV 8×8 so zmogljivost namenjana za oblikovanje srednjih BBSK. Mislim, da je treba glede BBSK doreči še nekaj stvari. Na eni strani imamo cilje sil (enote, ki so namenjene za delovanje v Natovih strukturah) in na drugi strani OKO (sprotno določanje, kako in v kakšnem obsegu bomo sodelovali). V bistvu BBSK predstavljajo tudi organizacijsko strukturni koncept, ki ga narekujejo razmere sodobnega vojakovanja, tako da se jim ne bi mogli izogniti. Tako BBSK predstavljajo koncept združenega delovanja rodov, tako da se na območju delovanja doseže sinergijski učinek enot različnih rodov, ki tvorijo BBSK, pri čemer se slednja oblikuje modularno glede na zahteve posamezne operacije. Dejstvo je, da si vojaškega delovanja ne moremo več predstavljati brez sodelovanja različnih enot oz. rodov. Tako si ne moremo predstavljati, da vsak od njih obdeluje samo svoj vrtiček, ko bi jih postavili skupaj, bi se pa debelo gledali, kako in kaj. Pridevniki lahki, srednji in težki so postali izpostavljeni s transformacijo oboroženih sil oz. s prehodom iz hladne vojne v obdobje po njej ter posledične varnostne spremembe in percepcije varnostnih groženj. Če so v času hladne vojne prednjačile težke enote, naj bi sedaj prednost imele oz. sestavljale večino posameznih oboroženih sil lahke in srednje enote. Omenjeni pridevniki naj bi bili v pomoč pri strukturiranju sodobnih oboroženih sil. “Težo ” naj bi določala ognjena moč in zaščita ter posledično naloge.