ŠTAB | varnost vs. konflikt

Strateška analiza severnokorejske izstrelitve rakete dolgega dosega

Objavil Matej Fugina, 5. april 2009

Severna Koreja je naposled dosegla dolgo pričakovano in napovedano izstrelitev rakete dolgega dosega, nosilke eksperimentalnega komunikacijskega satelita. Izstrelitev je v mednarodnih krogih izzvala burne odzive v obliki razprav, zasedanj ter pozivov k sankcioniranju v okviru političnih voditeljev, članov mednarodnih organizacij in institucij ter protestov v okviru širše javnosti. To kratko, a odmevno novico bom skušal smiselno komentirati in umestiti v aktualne geopolitične premike.

Zakaj sploh izstrelitev?

Za tovrstne strateške odločitve imamo vedno dva odgovora oziroma pogleda. Severna Koreja je uradno izstrelila komunikacijski satelit in se pridružila vesoljski tekmi (južnokorejska napoved izstrelitve satelita poleti 2009), članice mednarodne skupnosti pa v izstrelitvi vidijo preizkušanje rakete dolgega dosega (op. p. kar je mimogrede jasno in samoumevno; vsaka izstrelitev v vesolje gre po balistični krivulji v skladu z rotacijo zemlje, vendar pa je interpretacija takih izstrelitev stvar zunanjepolitičnih interesov). Stvar postane problematična, ko se poročila agencij in mednarodnih političnih akterjev ne ujemajo. Severna Koreja je sporočila uspešno izstrelitev (op.p. taepodong-2 so skušali izstreliti že leta 2006, vendar je raketo kmalu po izstrelitvi razneslo) eksperimentalnega komunikacijskega satelita kwangmyongsong-2 v orbito z nosilno raketo taepodong-2/unha-2. Pri tem je potrebno takoj povedati, da gre za špekulacije, katera raketa je bila dejansko izstreljena. Teapodong-2 je dvofazna raketa – dva dela rakete, vsak s svojim pogonom, tovor oziroma bojna glava nato brez pogona potuje po balistični krivulji do cilja. Verzija za izstrelitev satelita v orbito se imenuje unha-2 (korejsko Mlečna cesta), ki je »trifazna« (tovor ima nato lastni pogon, ki ga spravi v orbito, zato o nosilni raketi dejansko ne moremo govoriti kot o trifazni). Severna Koreja govori o izstrelitvi unha-2, cel svet poroča o taepodong-2. Obenem sta NORAD (North American Aerospace Defense Command) in poveljstvo NORTHCOM (United States Northern Command) dali izjavo, da noben objekt ni vstopil oziroma se utiril v Zemljino orbito.

Vloga in drža mednarodne skupnosti in internacionalnih organizacij

Izstrelitev je potekala na majhni testni izstrelitveni ploščadi Musudan-ri v izoliranem delu severno-vzhodne obale. Ta je pod konstantnim nadzorom komercialnih satelitov in satelitov z aktivnim radarskim ali infrardečim opazovanjem (lidar). Hkrati obalna lega omogoča izvidovanje ameriškim podmornicam, to pa izvajajo tudi izvidniška letala U-2R. Izstrelitev je bila napovedana in na napoved so ZDA, Južna Koreja in Japonska burno reagirale. Ker je bil napovedan prelet japonskega ozemlja, je japonska vlada dala vsa pooblastila vojski, da ob preletu raketo sestrelijo. Mobilizirali so bojne ladje tipa AEGIS in raketne sisteme zračne obrambe dolgega dosega patriot. Prav tako so ZDA mobilizirale (NORTHCOM) raketne križarko tipa AEGIS (op.p. AEGIS je integriran bojni sistem, ki povezuje ladje v taktično informacijsko omrežje skupaj z vsemi oborožitvenimi sistemi) in izvidniška letala RC-135. Južna Koreja je pred izstrelitvijo mobilizirala 655.000 vojakov in razglasila stanje pripravljenosti. Severna Koreja je nato dvofazno raketo (dvofazni pogon, »tretja faza« je tovor – ta ima lastni pogon) uspešno izstrelila, raketa je preletela japonsko ozemlje, prva faza rakete je padla v Japonsko morje, druga (s tovorom ali brez) v Tihi ocean. NORTHCOM je ocenil, da raketa ne predstavlja grožnje Havajem in mornarica ni posredovala, japonska vojska je imela vsa pooblastila in prav tako ni posredovala – preletu navkljub. Ameriški predsednik Obama je nato svoj obisk v Pragi izkoristil za brezpredmetno moraliziranje o resoluciji VS ZN 1718 in kršenje mednarodnopravnih določil, kot da bi želel javnost prepričati, da ima VS OZN še kako veljavo v svetu in kot da bi pozabil, da so prav ZDA forsirale kršenje resolucije VS 1244 z osamosvajanjem Kosova. Ameriška mornarica je imela jasna navodila in ni ukrepala, vse ostalo je zavajanje. ZDA se je pridružila Japonska, ki zahteva sklic izrednega zasedanja VS ZN in sankcioniranje Severne Koreje. Kaj sledi? VS bo po standardnih postopkih potrdil resolucijo, ki bo obsodila dejanje Severne Koreje, strasti bodo začasno pomirjene, sankcij in rešitev pa ne bo, ker imata Kitajska in Rusija možnost veta. Tako OZN ostaja še en madež mednarodne skupnosti, ki vedno znova dokazuje, da ni zmožen izvajati nalog, zaradi katerih je bil ustanovljen. OZN nima absolutno nobene moči pri preprečevanju mednarodnih konfliktov, spopadov in vojn, njegovi mehanizmi se vedno znova ukvarjajo izključno z zunanjepolitičnimi interesi, kot je ta borba regionalnih akterjev. Tako žrtve belega fosforja, termobaričnega eksploziva in eksploziva DIME (upam da je jasno, da gre za prepovedana orožja) v Gazi svoje pravice ne bodo doživele, saj bo pritisk na predsedujočo Mehiko (VS) zopet prevelik in bo svoje »moči« zopet usmerjala na povsem druge konce.

Epilog

1. Izstrelitev na ameriško, japonsko in južnokorejsko varnostno arhitekturo ne bo imela nobenega vpliva, saj so se te preoblikovale v skladu z severnokorejskimi raketnimi zmogljivostmi že leta 1998 ob prvi izstrelitvi rakete dolgega dosega.
2. Niti korejski program ICBM (medcelinskih balističnih raket) niti ameriški protiukrep MDP (Missile Defense Program) v vsem tem času nista bila sposobna zagotoviti neke realno vojaške zanesljivosti in sta ostala v fazi testiranja.
3. Jasno je, da je Severna Koreja izstrelila raketo dolgega dosega, vendar so njene dejanske zmogljivosti stvar ugibanj. Ocene dosega rakete tako variirajo kar od 4000 milj do 9000 milj.
4. Taepodong-2/unha-2 je raketa na tekoče gorivo in je kot taka nestabilna (v smislu zanesljivosti, ne aerodinamike), proizvaja se dalj časa in je izstreljena iz fiksnih nadzemnih izstrelišč – prav zato so primerne le v vesoljskem programu, saj so vojaško-strateško nesmiselne in neuporabne.
5. Analitiki so ocenili, da bi bila uporaba tovrstnih raket smiselna le v primeru jedrskih, kemičnih ali bioloških glav – torej za neselektivno delovanje, pri čemer bi se sicer dosegli neki teroristični cilji, ki pa bi bili le kratkotrajni (zaradi posredovanja in posledično MAD – mutually assured destruction).
6. Jedrsko orožje, ki ga je severna koreja testirala je 0,4 kilotonsko (400t TNT), manj kot desetino realne atomske bombe.
7. Severna Koreja zaenkrat nima tehnoloških zmogljivosti za gradnjo temperaturnega ščita bojne glave, ki bi omogočal ponoven vstop v atmosfero (po balistični krivulji medcelinske rakete). Ta je osnova za uporabo ICBM, zato ga je nujno tudi testirati. V zadnji izstrelitvi Severna Koreja ni prišla do drugega zaključka, kot da je bila raketa uspešno izstreljena, da so vse pogonske faze delovale in se ločile – glava ni potovala po balistični krivulji.

Za izstrelitev lahko nedvomno rečemo, da je šlo za svojevrstno provokacijo, za »kazanje mišic« in utrjevanje položaja v mednarodni skupnosti, vse ostale špekulacije in prognoze o destabilizaciji regije in novim varnostnim izzivom pa so metanje peska v oči javnosti in stvar zunanjepolitičnih interesov.

________________________________________________________

Viri:

North Korea confirms rocket launch @ Al Jazeera

North Korea launches rocket, sparks international criticism @ CNN

The Meaning of North Korean Missile Launch @ Global security