ŠTAB | varnost vs. konflikt

Vojno Sarajevo in postkonfliktna obnova

Objavil Matej Fugina, 20. april 2009

V sredo, 22. 4. 2009, ob 16:00 je Društvo študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) izvedlo predavanje Vojno Sarajevo in postkonfliktna obnova. Predavanje je del širšega projekta raziskovalno vprašanje, predavanje in ekskurzija) vojne v Bosni in Hercegovini s poudarkom na vojaški obkolitvi Sarajeva kot šolskemu primeru modernega obleganja ter kasnejši postkonfliktni obnovi, katere velik delež je prispevala prav Republika Slovenija.

Prvi del predavanja je izvedel dr. Uroš Svete, član katedre za obramboslovje, sicer strokovnjak na področju informatizacije oboroženih sil in sodobnega bojevanja, informacijske varnosti, oborožitvenih sistemov in tudi razpada Jugoslavije, s katerim se danes vedno manj ukvarjamo. Dr. Svete se je osredotočil na manj znana zgodovinska vprašanja pričetka in poteka vojne v Bosni, s poudarkom na vzročnosti in subjektih (nosilcih) oboroženega boja. Danes je namreč težko razumeti sočasen potek vojne v Jugoslaviji na več frontah, pri čemer ima vojna v Bosni svoj »uraden« pričetek, čeprav so se vojaške operacije odvijale z bosanskega ozemlja na hrvaško že veliko prej, s čimer pa je mednarodnopravno Bosna že takrat izgubila status nevtralnosti.

Drugi del je izvedel Luka Buhin, vodja nekaterih projektov ITF (International trust fund) in diplomant obramboslovja. Buhin nam je na kratko predstavil delovanje ITF, razlog za ustanovitev, strukturo in interno organizacijo. Nato se je posvetil glavni dejavnosti ITF in sicer humanitarnemu razminiranju in razvojni pomoči ter pomoči žrtvam min kot najpomembnejšim dejavnikom postkonfliktne obnove. Predavanje je odlikovala njegova kritičnost in realizem. Zavedati se moramo namreč, da kljub mednarodnim restrikcijam pri uporabi min, se z vsakim dokumentom teži k dopuščanju izjem in možnostim interpretacije. Bosna in Hercegovina počasi dobiva svoj epilog, razvila je kvalitetne oborožene sile, ki prevzemajo največji delež razminiranja počasi pa bo uredila tudi lastno financiranje le-tega.