Epilog severnokorejskega jedrskega programa in izstrelitve rakete dolgega dosega
Objavil Matej Fugina, 4. julij 2009
Vse kaže, da konflikt med Japonsko in Južno Korejo na eni ter Severno Korejo na drugi strani zaradi jedrskim poskusov in domnevnega testiranja rakete dolgega dosega taepodong-2 (unha-2) dobiva svoj epilog.
Japonska razmišlja o vzpostavitvi vojaške doktrine preventivnega napada, ki jo že prakticirata Izrael (preventivni napad v globino nasprotnikovega ozemlja zaradi odsotnosti strateškega zaledja) in ZDA (ekspedicijsko delovanje ob oceni ogrožanja ameriške nacionalne varnosti). Druga možnost je razvijanje lastnih jedrskih sil. Z naprednim jedrskim civilnim programom je Japonska sposobna razviti vojaške jedrske zmogljivosti v roku pol leta. Problem ji predstavlja le odsotnost strateških orožij za prenos vojne globoko v nasprotnikovo zaledje (t. i. globoke bitke) – letalonosilke, strateške rakete, bombniki itd.
Kljub tehnološki superiornosti in pomoči ZDA bi imela vojna za Južno Korejo hude posledice. Seul leži le 60 km od demilitarizirane cone, za katero se že nahaja severnokorejska artilerija. Za zagotavljanje strateške prednosti tudi Južna Koreja že razmišlja o jedrskem orožju kot sredstvu odvračanja.
Na podporo svojega najbližjega zaveznika, Kitajske(gospodarstvo in jedrski program), se Severna Koreja ne more zanesti, saj je Kitajski v interesu regionalna stabilnost in ne vojna, ki bi na njeno ozemlje pripeljala več milijonov beguncev in s tem destabilizirala regijo. Obenem je Kitajska edina reševala pogajanja o razoroževanju, medtem jo je Severna Koreja od teh sedaj dokončno odstopila.
Epilog severnokorejskih jedrskih poskusov in izstrelitve satelita je torej možno preoblikovanje regionalne varnostne arhitekture brez vsakršnih geopolitičnih implikacij. Ta predpostavka izhaja iz dejstev, da jedrsko orožje kot sredstvo odvračanja nima dejanskega vpliva na mednarodne odnose (večji problem so konvencionalni oborožitveni sistemi ob demilitarizirani coni). Sklepamo, da zadnji dogodki niso vzrok tem spremembam, temveč kvečjemu povod, da ne rečemo izgovor. Severna Koreja sedaj končno odprto govori o jedrskem strateškem programu ter vzrok za to išče v spremembah sosedske zunanje politike.
Posedovanje jedrskega orožja ne vidijo kot željo, temveč neizogiben postopek, v katerega jih sili ameriška sovražna politika in jedrske grožnje. Težnje Severne Koreje, da se jo na vsak način prizna kot jedrsko silo, imajo dvojne implikacije: gre za svojevrstno strategijo strateškega odvračanja (ne zgolj vojaškega, tudi ekonomskega) in obenem drzno zunanjepolitično potezo, ki Severno Korejo projicira kot državo v tranziciji, ki še vedno ohranja regionalno kontrolo. Hkrati si želi najti svoje mesto v jedrski mednarodni skupnosti (za zgled jemljejo specifične odnose med ZDA in Indijo). Stratfor imenuje to strategijo pogajalski program, kjer gre dejansko za namensko vzbujanje grožnje bolj kot za samo grožnjo, pri čemer je potrebno držati srednjo pot med grožnjo, ki zahteva vojaško intervencijo in grožnjo, ki se je ne da jemati resno.
Pri obravnavanju severnokorejskega jedrskega programa se pod težo zahodnega egocentrizma pozablja na izrazit notranjepolitični pomen: provokacije in trenutna samoizolacija Severnokorejcem daje vtis ogroženosti, kar povečuje nacionalno solidarnost ter ohranja legitimnost državnega voditelja, ki upada s kritičnim pomanjkanjem zalog hrane (zaradi sankcij). Vidimo torej, da gre za dvorezen meč, agresivna politika pa bodisi situacijo zaostruje in zapleta bodisi vodi v relegitimacijo sistema in obenem prekinitev vseh sankcij pod težo jedrske grožnje (torej ponovno blagostanje).
Viri:
Strateska analiza severnokorejske izstrelitve rakete dolgega dosega @ Štab
The North Korean Nuclear Test and Geopolitical Reality @ STRATFOR
North Korea unwilling to talk @ CNN
Alert over N Korea missile tests @ Aljazeera
N Korea food aid at ‘critical’ low @ Aljazeera
What’s Driving Pyongyang? @ GlobalSecurity
Tags:Severna Koreja
Filed Under: Svet
Južna Koreja se se prav tako spustila v vesoljsko tekmo in uspešno izstrelila raketo dolgega dosega, ki je ponesla satelit v orbito, vendar se ta ni utiril. Da je korejska oboroževalna in tehnološka tekma na obeh straneh kot varnostna grožnja res umetni konstrukt, dokuzuje dejstvo, da izstrelitev južnokorejske rakete:
1. Ni bila niti komentirana s strani severnokorejskega vodstva.
2. Je zahodni mediji niso obravnavali kot grožnjo, z razliko od severnokorejske izstrelitve.
3. Severna Koreja in Južna Koreja izven vseh pogajanj že sodelujeta pod pokroviteljstvom Rdečega križa v humanitarni akciji in sicer združiti družine, ki jih je nasilno ločila korejska vojna.
Vprašanje je, koliko je realno pričakovati, da bi Japonska dejansko prevzela doktrino preventivnega napada, glede na dediščino druge svetovne vojne. Njen poraz v WW2 jo namreč “zavezuje” k nekakšnemu antimilitarizmu, po drugi strani pa Kitajska samo čaka na novo neprevidno potezo Japonske, da bi jo nato obtožila (ali še kaj hujšega) vračanja k imperialistični preteklosti …
Zelo realno. Japonska se je po letu ’45 znašla v enaki situaciji kot Nemčija in Avstrija, vendar že pri slednjih nihče ni pričakoval naglega tehnološkega razvoja na področju vojaške tehnike. Tako je trenutna nemška vojaška industrija sorazmeroma mlada, a ena izmed vodilnih v svetu. Tu je enako: pogodbe jo zavezujejo kvantitativno, ne kvalitativno, preventivni napad pa je stvar nacionalne obrambe, sploh če za teboj stojijo ZDA. Kot sem napisal, je Japonska v minimalnem možnem času sposobna razvoja jedrskih zmogljivosti, poleg tega uporablja Aegisov combat system, ki se že kvalificira kot sredstvo strateškega odvračanja.
No, kot si rekel v četrtek, eno je da imaš doktrino preventivnega napada, drugo pa da preventivni napad dejansko izvedeš. In glede na to, da je konfliktno območje v neposredni soseščini Kitajske, ki stoji za S. Korejo tako kot ZDA za Japonsko, je bolj verjetna (in zaželena) “preventivna diplomatska akcija” velesil, kot pa preventivni napad ene ali druge od manjših partneric.
Kitajska ne stoji več za Severno Korejo, ker je ta nezanesljiv partner. Bi moralo iti za hudo navzkrižje geopolitičnih interesov, da bi se postavila zopet za njo. Trenutno tudi sama obsoja severnokorejske provokacije, ki rušijo regionalno stabilnost. Se pa popolnoma strinjam, da je dejanski preventivni udar praktično neizvedljiv, oziroma bolje rečeno nemogoč in je že sama uvedba doktrine del strateškega odvračanja. Podobno kot pri Franciji, kar pa za Izrael in ZDA absolutno ne velja, saj preventivni udar redno prakticirata.
Kitajska je ponudila S. Koreji roko pri razumnem in zrelem reševanju njenega jedrskega vprašanja. Prav obisk kitajskega premierja Wena Jiaboa je namreč pripomogel k vrnitvi S. Koreje k šeststranskim pogajanjem (od katerih je odstopila) ter bilateralnim dogovorom z ZDA. Vir: http://edition.cnn.com/2009/WORLD/asiapcf/10/29/nkorea.china.invitation/index.html
Po Kimu Kim naslednik severnokorejske komunistične dinastije
“Severna Koreja izziva, a krize še ni”
Severna Koreja s topništvom nad Južno Korejo
Razmere na Korejskem polotoku so nepredvidljive in eksplozivne – intervju z obramboslovcem Klemenom Grošljem.
ZDA obstreljevanje povezujejo z menjavo vodstva v Severni Koreji
“Pri Severni Koreji se nikoli ne ve” – spletni klepet z Blanko Doberšek (novinarka RTV in poznavalka Daljnega vzhoda).
Severna Koreja žuga še glasneje – na desni strani spletne strani tega prispevka je seznam sorodnih člankov.
Mjung Bak: Pjongjang bo za napad plačal
Evropa se boji severnokorejske lakote – intervju z Jelkom Kacinom, slovenskim članom evropskega parlamenta in članom delegacije evropskega parlamenta za odnose s Korejskim polotokom.
Iskre v glavah
Seul napovedal največje vojaške vaje doslej
Severna Koreja zagrozila s sveto vojno
Odnosi Kitajska – ZDA (video)
Kitajski nevidni lovec uspešno opravil prvi polet
Hu pred obiskom v ZDA hvali kitajsko “socialistično demokracijo”
Severna Koreja grozi z napadom na Južno Korejo in ZDA