ŠTAB | varnost vs. konflikt

Nato in EU v Bosni in Hercegovini – sinergija ali tekmovanje?

Objavil Matej Fugina, 6. julij 2009

Nato in EU v Bosni in Hercegovini – sinergija ali tekmovanje?

Člani Društva študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) smo konec aprila obiskali slovenski kontingent v vojaški bazi Butmir, ki deluje v okviru operacije Euforja Althea in Natovega poveljstva v Sarajevu. Pripadniki SV so nam predstavili vlogo slovenskega kontingenta v strukturah obeh institucij, ki po pooblastilih daytonskega sporazuma skrbita za varno in stabilno okolje, ter reforme obrambno-varnostnega področja. Meja med njunimi pooblastili in cilji je zabrisana in njuno delovanje odraz sinergije, zato bomo predstavili zgodovinski razvoj mirovništva v Bosni in Hercegovini, ki je del pokonfliktne obnove, in pojasnili vlogo operacije EU in Natovega poveljstva v njej

Zgodovinski razvoj mirovnih operacij v BiH

Mednarodna skupnost je v Bosno in Hercegovino že med vojno¹ pod mandatom Združenih narodov napotila mirovniške sile UNPROFOR (UN Protection Force) za varovanje varnih con (UN Protected Areas), kamor naj bi se zateklo notranje razseljeno prebivalstvo oziroma notranji begunci² in kjer so se pospeševala mirovna pogajanja, ker je šlo za najbolj sporna ozemlja. Po končani vojni in mirovnem sporazumu so naloge daytonskega sporazuma prevzele Natove sile, najprej Ifor (Implementation Force) z enoletnim mandatom v operaciji Joint Endeavour in nato Sfor (Stabilisation Force) v okviru operacij Joint Guard 1996-1998 in Joint Forge do leta 2004. Države participantke v nobenem primeru niso bile omejene s članstvom v Severnoatlantskem zavezništvu³. Ifor je vzpostavil tri večnacionalne divizije v Mostarju, Banjaluki in Tuzli, ki so jih s postopno stabilizacijo operacijskega območja in s tem z zmanjševanjem mirovniških sil v okviru Sforja nadomestile brigade (MNB). Vse operacije so imele pooblastila stabilizacijskega delovanja in vzpostavljanja miru.

Po koncu operacije Sforja leta 2004 so se vse dotedanje naloge kriznega odzivanja⁴ prenesle na mirovniške enote Evropske unije (EU Force – EUFOR) v okviru operacije Euforja Althea, katere naloge obsegajo dokončno vzpostavitev vseh določil daytonskega sporazuma, demokratizacijo BiH ter približevanje integraciji v evro-atlantske povezave. Čeprav je operacija neposredno nasledstvo in sile ostajajo pod mandatom EU, Nato ostaja pomemben akter na varnostnopolitičnem področju BiH.

Eufor je prevzete brigade preoblikoval v tri večnacionalne namenske sile (Multi-National Task Force – MNTF) in ohranil bazo v Tuzli, kjer je bil tudi kontingent Slovenske vojske, Banjaluki in Mostarju. Poveljstvo je bilo že od začetka v Sarajevu v bazi Butmir skupaj z integrirano policijsko enoto (Integrated Police Unit – IPU). Obveščevalno in izvidniško mrežo ter obenem pomožne sile je predstavljalo še približno 2000 vojakov, razporejenih po vsej BiH v okviru opazovalcev (Liaison and Observation Teams – LOTs).

Leta 2007 so bile varnostne razmere znova pozitivno ocenjene, zaradi česar so se sile zmanjšale na današnjo številko (2105) in so se umaknile vse tri večnacionalne namenske sile. V bazi Butmir v okviru Euforja ostaja poveljstvo, IPU in manevrski bataljon (Multi-National Maneuver Battalion – MNBN) z nalogami protiizgredniškega delovanja, evakuacije, reševanja osebja LOTs, protiminskega delovanja itn. Sestavljajo ga vojaki Španije, Turčije, Poljske in Madžarske. Izvidniško in obveščevalno mrežo jim zagotavljajo regionalni centri (Regional Coordination Centres – RCCs) in znotraj njih preostali LOTs ter metode HUMINT in OSINT, torej odprti kanali obveščanja in terenski opazovalci, za ugotavljanje razmer v regiji.

Sinergija EU in Nata

Vozlišče in generalštab stabilizacijskega delovanja v Bosni in Hercegovini je danes v vojaški bazi Butmir, nekdanji letalski bazi JLA na jugozahodu Sarajeva, na meji med Republiko Srbsko in Federacijo BiH. V bazi Butmir je poveljstvo operacije Euforja Althea skupaj z IPU in MNBN na eni strani ter Natovo poveljstvo v Sarajevu (NATO HQ Sarajevo) na drugi, pri čemer ima vsako svojega poveljnika. Eufor je nosilec stabilizacijskega delovanja v BiH in je polnopravno prevzel operacijo ter pooblastila svojega predhodnika, obenem pa je Nato pravni zastopnik pri upravljanju z bazo Butmir in skrbi za komunikacijske zmožnosti ter sredstva zvez na ravni baze.

Stabilizacijsko delovanje v BiH predstavlja iskano sinergijo EU in Nata na ravni poveljstev, ki skrbijo za postopno približevanje BiH evro-atlantskim povezavam ter izvajanje obrambnih in vojaških reform. Poleg preventivne navzočnosti in podpore ima pristojnost hitrega posredovanja ob destabilizaciji, pri čemer se sile v Butmiru okrepijo s silami s Kosova Kfor, in silami za hitro posredovanje iz Francije, Nemčije, Italije in Velike Britanije v velikosti do štirih bataljonov (Over the Horizon Forces).

Eufor ima z integrirano policijsko enoto pristojnosti v boju z organiziranim kriminalom, in sicer trgovino z ljudmi, človeškimi organi, orožjem, mamili ipd. v sodelovanju z lokalno policijo in evropsko policijsko misijo EUPM⁵. Podporne naloge obsegajo podporo mednarodnemu kazenskemu sodišču za vojne zločine v Jugoslaviji. Operacija Althea je najobsežnejša vojaška operacija EU. V operaciji Euforja je približno 2200 pripadnikov iz 28 držav, torej 23 članic EU in pet podpornic. Čeprav ima Eufor omejene pristojnosti pri iskanju vojnih zločincev, pri stabilizaciji in demokratizaciji sodeluje z Natom.

Z razpustitvijo MNBN v Tuzli, Banjaluki in Mostarju se je tudi število pripadnikov SV v BiH močno zmanjšalo. Danes ima Slovenska vojska svoj kontingent v Sarajevu, sestavljajo pa ga tako pripadniki Euforja kot pripadniki Natovega poveljstva v Sarajevu. V okviru operacije Althea, torej v silah Euforja po zadnjih podatkih deluje 29 pripadnikov. Del slovenskega kontingenta deluje v nacionalnem podpornem elementu, ki zagotavlja administrativno, logistično in stabilizacijsko podporo celotnemu slovenskemu kontingentu, zunaj MNBN, in v slovenskem letalskem oddelku ter del v poveljstvu Euforja s častniki in podčastniki, ki se ukvarja z načrtovanjem obrambne reforme oboroženih sil BiH in približevanjem BiH evro-atlantskim povezavam. Enake naloge ima drugih pet pripadnikov SV v Natovem poveljstvu v bazi Butmir, ki s skupnimi zmogljivosti šteje približno 3000 pripadnikov.

Razmejiti vlogo EU in Nata v BiH je praktično nemogoče. Zaradi drugačnih usmeritev, torej večje vojaške vloge Nata, in geostrateških interesov Nata, z njim ZDA ohranja navzočnost na Balkanu in ostaja pomemben akter v oblikovanju varnostno-obrambne politike BiH. EU na drugi strani prevzema glavni delež odgovornosti v stabilizacijskem delovanju in skrbi za integracijo BiH v varnostno politiko EU. Pri tem se postavlja vprašanje, kakšen je dejanski Natov prispevek na tem področju in kakšna je smiselnost njegovega sodelovanja.

Sinergija se kaže v prilagajanju in prepletanju evro-atlantske ter evropske varnostne in obrambne politike, ki povečuje učinkovitost porabe obrambnih proračunov in uporabe nacionalnih zmogljivosti posameznih članic. Obenem Nato zagotavlja oziroma vzpostavlja vitalno logistično podporo in možnost regionalnega sodelovanja, torej sile Kforja na Kosovu in pomoč članic Nata, ki niso članice EU, poleg tega je pomemben člen vzpostavljanja evropske varnostne politike, vendar tako zavira razvoj evropskih vojaških zmogljivosti zaradi vprašanja smotrnosti njihovega podvajanja.

Varnostne razmere v BiH

Ko danes govorimo o stabilizacijskem delovanju v BiH, pogosto izgubimo stik z realnostjo o stanju v državi. BiH se danes še vedno srečuje s problemom neurejenega lastništva vojaške in obrambne infrastrukture, nadzor nad orožjem je pomanjkljiv, obrambni proračun se primarno namenja osebju, razvoju pa je namenjen le odstotek in pol. Kljub temu sta Nato in EU kot zelo pomembna legitimna politična partnerja dosegla veliko. Oborožene sile BiH so se preoblikovale v enotno in nenacionalno vojsko kljub federalni državni ureditvi in še navzočem nacionalizmu, in prestale delitev premoženja JLA. BiH je postala članica Partnerstva za mir. Častniški kader BiH šola s svojim izobraževalnim sistemom, torej vojaškimi akademijami, višje štabne častnike pošiljajo predvsem na šolanje v tujino, fakulteta za politične vede v Sarajevu zagotavlja civilni strokoven kader s področja varnostnih ved ipd.

Največji uspeh na obrambno-varnostnem področju je zagotovo poenotenje ministrstva za obrambo, generalštaba ter operativnega poveljstva na dveh ravneh, in sicer operativnega (poveljstvo sil) in poveljstva za podporo. Brigadir Sakib Forić, namestnik poveljnika operativnega poveljstva, je ohranitev nacionalnih bataljonov pozdravil kot pozitivno zaradi kohezivnosti enot, poleg tega te nimajo nacionalnega poveljstva, temveč je to skupno, prav tako niso povsem etnično homogene. Velik uspeh je bil dosežen na področju humanitarnega razminiranja ter pri pomoči žrtvam min in razvojni pomoči. Po strategiji protiminskega delovanja naj bi razminiranje končali že leta 2019, kar pa strokovnjaki ocenjujejo kot nerealno zaradi težavnosti razminiranja in strogih varnostnih standardov. Vseeno je BiH s pomembno pomočjo slovenske Mednarodne fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min vzpostavila svoje zmogljivosti za protiminsko delovanje in je pripravljena, da počasi prevzame polno odgovornost tudi na tem področju.

Varnostne razmere v BiH lahko tako obravnavamo na dveh ravneh, in sicer kot prispevek k regionalni varnosti ter kot zagotavljanje nacionalnih zmogljivosti, ki bodo s pomočjo Nata in EU postale pomemben del evro-atlantske varnostne politike. Na drugi ravni lahko obravnavamo regionalno sodelovanje obeh institucij in pomen tega za doseganje rezultatov. Seveda s sinergijo pride tudi do zgoraj omenjenih omejitev, ki zavirajo razvoj lastne evropske obrambne politike in infrastrukture, neodvisne od evro-atlantskih povezav. Če uporabim frazo našega pripadnika v Butmiru: danes se v BiH mednarodni akterji na področju dokončne stabilizacije regije še vedno delijo na prašiče in kokoši(»ham&eggs«). Pri omenjenem zajtrku je kokoš le vpletena (involved), prašič pa predan (commited). Prav geostrateški interesi na eni strani pospešujejo približevanje BiH EU in Natu, na drugi pa povečujejo odvisnost EU od Nata.

Viri

• Petročnik, Tjaša. 2009. Vojno Sarajevo in postkonfliktna obnova. Revija Slovenska vojska. 09/7.
• Fugina, Matej. 2009. Nato in EU v Bosni in Hercegovini – sinergija ali tekmovanje? Revija Slovenska vojska. 09/9.
• Arhiv DŠOS iz strokovne ekskurzije v Sarajevu.
• EUFOR Althea

1. Uradni začetek vojne je leta 1992, pred tem je predsednik BiH Alija Izetbegović naivno dejal, da vojna, kakršna poteka na Hrvaškem, Bosne in Hercegovine ne more doleteti. Dr. Uroš Svete poudarja, da so vojaške operacije potekale iz Bosnein Hercegovine še pred »uradno« vojno, s čimer pa je po mednarodnem pravu BiH že takrat izgubila svojo nevtralnost. [↩]
2. Fraza naj bi zaradi praktične nezmožnosti zagotavljanja varnosti prebivalcev med vojno, ker je imel UNPROFOR premajhna pooblastila. Primer neuspeha je pokol, imenovan tudi genocid, v Srebrenici. [↩]
3. Sodelovanje je obsegalo Finsko, Egipt, Novo Zelandijo, Rusijo, Argentino, Avstralijo itn. [↩]
4. Različna terminologija operacij je posledica različnih opredelitev mednarodnih institucij in organizacij. EU in Nato uporabljata izraz operacija kriznega odzivanja, tudi upravljanja, UN pa mirovne operacije ali operacije v podporo miru. Te nato klasificirajo glede na pooblastila, in sicer vzpostavljanje (enforcement), podporo (peacekeeping) in druga diplomatska prizadevanja (peace making, conflict prevention ipd). V prispevku ločimo le med vzpostavljanjem in ohranjanjem miru – za potrebe razumevanja pooblastil. V prispevku v Reviji Slovenska vojska boste zasledili novo poimenovanje vseh operacij in sicer MOM (mednarodne operacije in misije), termin, ki ga je začela uporabljati trenutna obrambna administracija zaradi enotnega poimenovanja v slovenski strategiji sodelovanja v MOM. [↩]
5. EUPM skrbi za reformo policije BiH in za formiranje večnacionalnih policijskih enot. [↩]