SIKON 22 označuje trenutno modularno enoto pripadnikov Slovenske vojske, kjer št. 22 označuje trenutno rotacijo, SIKON pa je sestavljenka za “slovenski kontingent”. SIKON nima dodatnih oznak operacije, v kateri deluje, saj je kontingent definiran z državo, v kateri deluje, njegovi pripadniki pa so nato še dodatno integrirani v različne poveljniške strukture – kot je omenjeno zgoraj: v natovo poveljstvo ter v operacijo EU Altheo.

Sestava SIKON 22:
1. Pripadniki, ki so v poveljstvu Nata;
2. Pripadniki, ki so v poveljstvu EUFOR;
3. Nacionalni podporni element (NPE ali internacionalno NES);
4. Skupine za povezavo (SzP);
5. Nacionalna obveščevalna celica (NOC).

SIKON 22 ima svojega poveljnika (Slovenske vojske). Pripadniki SIKON 22, ki delujejo v natovem poveljstvu so podrejeni še skupnemu poveljniku za Nato ter pripadniki EUFOR skupnemu poveljniku za Altheo. Nacionalni podporni element (NPE ali internacionalno NES) ima nato še svojega poveljnika.

Nacionalni podporni element:
Zagotavlja podporo delovanja (celotnega kontingenta) z oskrbo in vzdrževanjem, trasportom, vodenjem financ, administrativno podporo itd. Skrbi tudi za prihod enote v operacijo ter za njeno nastanitev.

Sestava NES v BiH:
1. Poveljnik;
2. Namestnik poveljnika (ki je tudi častnik za povezavo z letalstvom;
3. Referent za operativno-logistične zadeve;
4. Referent za finance in administrativno-tehnične zadeve.

Vira:
- Ancel, Milan. 2009. Vloga nacionalnega podpornega elementa (NPE). Bilten 1. brigade SV.
- Sluga, Viktor. 2009. NSE Slovenija. Bilten 1. brigade SV.

Tesnejše vojaško-politično sodelovanje Nata in EU v BiH zagotovo prinaša svoje koristi v obliki učinkovitejše porabe evropskih obrambnih proračunov. Problem nastaja, ker se EU ne jemlje kot avtonomnega akterja pri izgradnji evropske varnostne arhitekture. BiH je le ena izmed operacij, ki je pod jurisdikcijo EU, vendar z omejenimi pooblastili in kjer so sile Nata še vedno nujna »dodana vrednost«, s poudarkom na ekspedicijskem delovanju ZDA. Za dokončno stabilizacijo BiH in njeno integracijo v evro-atlantske povezave je nujen poudarek na mirovnih enotah iz regije. Poveljstvo Nata je sicer glavni partner pri približevanju BiH le-tem, vendar se z ameriškim posegom v izgradnjo evro-atlantske varnostne arhitekture oborožene sile BiH avtomatsko pripravlja za ekspedicijsko delovanje v Afganistanu ipd, kar jim zagotovo ne bi smela biti prioriteta.

Pripadniki oboroženih sil BiH so tekom vojne pridobili ogromno izkušenj iz urbanega bojevanja in razpršenosti sil. Pridobili so izkušnje iz mednarodnega vojnega in humanitarnega prava, ki se ga je ponekod že kar sistematično kršilo, in so ključen vir informacij z vidika preventivnega preprečevanja kršenja tega.

BiH je šolski primer, ki nam kaže, da se bo v prihodnosti potrebno odločiti, ali razvijati varnostno arhitekturo skupaj z Natom ali samostojno. Balkan je trenutno geostrateška evropska prelomnica, na katero se naslanja tudi zunanja meja EU. Slednja bo morala narediti korak in sprejeti odločitev, ali bo obdržala »tampon cono« (Turčijo) med srednjim vzhodom in EU, ali bo skupaj z njo v okviru Nata razvila ustrezno varnostno infrastrukturo, a z njo meje ogrožanja premaknila na zunanji obroč. V tem se je znašla tudi BiH kot interesna cona, vozlišče geopolitičnih interesov, pri čemer velike članice tako EU in Nata uspešno lobirajo preko obeh organizacij in zavirajo možnost skupne evropske varnostne arhitekture.

EU mora razviti lastne mehanizme in lastno infrastrukturo stabilizacijskega delovanja in ustvarjanja varnostne arhitekture – brez posredovanja Nata in ZDA kot najmočnejše partnerice. S pretiranim opiranjem le na enega partnerja izgublja podporo in možnost sodelovanja na drugi strani – npr. z Rusijo, ki kot energetska velesila ostaja pomemben akter na Balkanu.