Talibani, Al Kaida in vpliv finančne krize
Objavil Matej Ramuta, 21. oktober 2009
Kaj je bolje biti v času finančne krize – terorist ali upornik1? Po podatkih finančnega ministrstva ZDA, slednje:
Al-Qaeda is in its worst financial state for many years while the Taliban’s funding is flourishing, according to the US Treasury. Senior Treasury official David Cohen said al-Qaeda had made several appeals for funds already this year. The influence of the network – damaged by US efforts to choke funding – is waning, he said. The Taliban, meanwhile, are in better financial shape, bolstered by Afghanistan’s booming trade in drugs. BBC
Stvar se da pojasniti z eno temeljnih razlik med uporniki in teroristi. Uporniške organizacije imajo namen zamenjati trenutno oblast na določenem ozemlju, del ozemlja tudi dejansko nadzorujejo in izvajajo efektivno oblast – so nekakšna kvazi država. Tako lahko na ozemlju, ki ga nadzirajo, pobirajo davke in organizirajo ekonomijo, tudi takšno ki je v pravih državah nelegalna, a prinaša velike dohodke, t.j. trgovino z drogami. Najbolj znana sta primera FARC (nasadi koke –> kokain) in talibanov (makova polja –> opij, heroin).

Nasprotno teroristične organizacije ne stremijo k temu, da bi zamenjale oblast in ne nadzorujejo delov ozemlja – vsaj ne tako velikih da bi na njem organizirale kvazi državo v ekonomskem in političnem smislu. Predvsem so odvisne od donacij ter lastnega organiziranega kriminala, v okviru katerega se lahko tudi ukvarjajo s trgovino z drogami, vendar ne kot proizvajalci, marveč le kot posredniki.
However, the assistant secretary for terrorist financing said that the Taliban were in a better financial position, despite efforts to control the movement’s cash supply. The US administration’s Special Envoy to Afghanistan, Richard Holbrooke, has said that the Taliban get most of their funding from private benefactors in the Gulf.
Zakaj talibani dobivajo več finančnih sredstev zasebnih donatorjev kot Al Kaida? Možnih razlogov je več, osebno pa se mi najbolj verjetna zdita dva. Prvi je ta, da je Al Kaida z napadi v islamskem svetu in teroristično taktiko, ki ni izpolnila pričakovanj, izgubila del legitimnosti v očeh islamskih donatorjev. Drugi razlog pa je popolnoma marketinški. Če je v letih po 11.9.2001 v medijih prevladovala Al Kaida in njen voditelj Osama bin Laden, danes v medijih prevladujejo talibani. In donatorji se ne obnašajo nič drugače kot potrošniki, zato gre velik del donacij medijsko bolj izpostavljenim skupinam. BBC-jev članek tudi navaja trend pridobivanja sredstev skozi organizirani kriminal, kar seveda ni nekaj novega, si pa najbrž tako talibani kot Al Kaida iz nekih moralnih razlogov raje želita »čisti« denar donatorjev, kot pa »umazani« denar iz organiziranega kriminala.
- Seveda velja tisti izrek: »One man’s terrorist is another man’s freedom fighter«, vendar lahko vseeno približno določimo razliko med tema dvema skupinama. Uporniki izbirajo pretežno vojaške cilje in imajo namen zamenjati oblast ter imajo potrebne človeške resurse za dosego le-tega. Teroristi pa izbirajo cilje neselektivno in želijo s svojimi dejanji preko strahu vplivati na mnenje javnosti. [↩]
Tags:Afganistan, Al Kaida, terorizem
Filed Under: Svet


OZN UNODC (UN Office on Drugs and Crime) – Addiction, Crime and Insurgency: The Transnational Threat of Afghan Opium – http://www.unodc.org/documents/data-and-analysis/Afghanistan/Afghan_Opium_Trade_2009_web.pdf
Hvala za ta dokument – z njim sem dopolnil članek Balučistan v primežu velikih interesov.
Bi se kar strinjal s tabo, da sta problema Al Kaide marketing in legitimnost. Z iraško kampanjo so pokazali vso brutalnost in si zapravili večino simpatij, ki so jih dobili z napadi na tuje vojake.
Talibane se za zdaj še da bolje prodajati, čeprav je odpor v Afganistanu in sosednjem Pakistanu tudi izredno brutalen. Napadi na civiliste sejejo strah, hkrati pa tudi krepijo odpor.
Aaron Mannes: Assassinating Terrorist Leaders
Zanimivo je zadnje zanikanje vpletenosti Al Kaide in talibanov v sredin teroristični napad v Pakistanu (105 mrtvih). Zanimivo, ker ga lahko (v luči zgornjega prispevka) obravnavamo kot poizkus relegitimacije terorizma v obupu. Pakistan je namreč sprožil največjo kopensko ofenzivo do sedaj, ki že žanje sadove svojega dela (okupacija ključnih strateških mest) in talibani že izgubljajo svoje področje delovanja, z ustvarjanjem tampon con pa tudi podporo prebivalstva – torej svoje “področje” delovanja.
Al Jazeera: Return of the Warlords (Part 1) (Part 2)
Big Noise Films – dokumentarci o konfliktih v Afganistanu, Iraku, Libanonu, Južni Ameriki itd. Posebej poglejte v podstran Dispatches.
Klemen Grošelj:
Sam ne verjame govoricam, da so uradne ZDA vpletene v trgovino z opijem, niti je ne varujejo. “Je pa dejstvo, da je trgovina z opijem arterija afganistanskega gospodarstva in da so mnogi v to trgovino vpleteni. Še pomembneje pa je, da so mednarodne sile zaradi povsem pragmatičnih razlogov ob svojem prihodu zamižale na eno, če že ne obe očesi, glede trgovine z opijem in afganistanskih zaveznikov, ki so bili v to trgovino še kako vpleteni. Zdaj je mednarodna skupnost to politiko spremenila in del povečanja nasilja v državi je povezan tudi z dejstvom, da nova politika ISAF-a do opija ogroža mnoge akterje, vključno z nekaterimi predstavniki oblasti v Kabulu. Da pa opij in heroin ogrožata pripadnike ISAF-a, pa je že javna skrivnost. ” Vir: MMC RTV SLO
“In addition to the ongoing military campaign against al-Qaeda, financial regulators are beefing up efforts to cut the terror group’s lines of funding. These efforts are showing signs of progress. In Europe, al-Qaeda recruits complain of being forced to pay for their own training and supplies; affiliate cells are recording video and audio messages to solicit cash from supporters; and senior al-Qaeda leaders are calling on donors[...]” Vir: Global security