Balučistan v primežu velikih interesov
Objavil Matej Ramuta, 28. oktober 2009
Balučistan je zadnje čase redni gost novic informativnih oddaj. Dežela, s podobno nesrečno usodo kot Kurdistan, je razdeljena med tri države: Afganistan, Iran ter Pakistan, in prav v vsaki so njeni prebivalci, Baluči, pripadniki manjšine. Največji del Balučistana leži v Pakistanu, kjer že od konca druge svetovne vojne poteka boj Balučev za samostojno državo.
Vzporednice s Kurdistanom lahko povlečemo še pri eni točki – to je ujetost v različne, dostikrat kontradiktorne si interese. Pri Kurdih se ta kontradiktornost kaže v podpori ZDA Kurdom na severu Iraka, medtem ko taiste ZDA ne najdejo posluha za kurdsko manjšino v sosednji Turčiji, sicer pomembni ameriški zaveznici. Z Baluči je zelo podobno. Baluške gverilske/teroristične organizacije v Pakistanu seveda nimajo podpore ZDA, saj je Pakistan tesen zaveznik ZDA. Nasprotno je z Baluči v Iranu – slednji izvajajo nasilne akcije proti iranski oblasti, ob tem pa, kot trdi Stratfor, dobivajo finančno in obveščevalno pomoč s strani ZDA:
Za napade v Iranu je prevzela odgovornost organizacija z imenom Džindala (Jundallah), Božji bojevniki. Džindala izvaja napade le v Iranu, v primeru ugrabitev pa ugrabljene prepeljejo čez mejo v Pakistan. Ugrabljenci so nato ponavadi usmrčeni, v enem od takih primerov pa so iranske tovornjakarje rešile pakistanske sile. Pri tem ni bilo podatkov o morebitnih ubitih ali zaprtih teroristih. Džindala izvaja pretežno napade na iranske civiliste, manj pa na vojaške cilje, kar pomeni da jo lahko štejemo med teroristične organizacije, vendar s potencialom da se v določenem trenutku (huda destabilizacija razmer v Iranu) transformira v gverilo.
Vojna v Afganistanu sicer ni povezana z balučistanskim konfliktom, ga pa lahko okrepi – predvsem v primeru nadaljnega širjenja vojne v celotni Pakistan. Kolonialne meje, ki ne upoštevajo etničnih meja, so velika ovira vzpostavitvi trdnih, nacionalnih držav, ter vseskozi ohranjajo konflikte, kot je baluški, vsaj na latentni ravni. Iranu, v prikriti vojni z ZDA, koristijo ameriške težave v Afganistanu, vsekakor pa si ne želi problemov na svojem dvorišču in razširitve konflikta, ki bi lahko ogrozil iransko nacionalno varnost. Na eni strani bo moral Iran ugotoviti, da je vojna v Afganistanu preblizu, da jim ne bi bila v interesu čimprejšna stabilizacija te države, na drugi strani pa bodo morale ZDA ugotoviti, da lahko spodbujanje iranskih Balučev vodi v dodatno destabilizacijo razmer v Pakistanu, ter da teroristične akcije Džindale krepijo (in ne obratno) notranjo podporo iranskemu režimu.
Nadaljno branje:
Dopolnitev (29.10.2009):
To summarize, the Baluch depend heavily on smuggling income and run the dominant smuggling networks heading south-west from Afghanistan. However, very little opium cultivation occurs on Baluch land, primarily because they inhabit mostly non-arable land. Therefore, while not traditionally interested in Pashtun-led insurgency, the Baluch depend on relations with Pashtuns to generate most of their drug-related profits. For drug trafficking, by volume, the interface between Baluch and Pashtun tribes is probably the most significant one between any two ethnic groups in the world.
Ta odstavek iz UNODC dokumenta z naslovom Addiction, crime and Insurgency: The transnational threat of Afghan opium, je zelo pomemben za razumevanje baluškega faktorja v afganistanski vojni in njegovo ekonomsko povezanost s Paštuni, kar iz njih (kljub baluški nezainteresiranosti do paštunske gverile), dela ključne zaveznike.
V Iranu usmrtili vodjo baluških upornikov.