ŠTAB | varnost vs. konflikt

Prihaja zima – spet plinska kriza?

Objavil Matej Ramuta, 6. november 2009

Ruski premier je zopet prestrašil Evropo z izjavami, ki smo jih nazadnje poslušali lansko zimo:

Prime Minister Vladimir Putin said Friday that Ukrainian President Viktor Yushchenko blocked a money transfer for Russian gas and risked provoking a new supply crisis that could disrupt flows to Europe. [...] Putin’s comments come in the run-up to a Ukrainian presidential election Jan. 17, in which Tymoshenko will challenge Yushchenko and former Prime Minister Viktor Yanukovych. Analysts have interpreted Putin and Tymoshenko’s relatively constructive partnership as a tacit endorsement from Moscow. Vir

Članek sicer namiguje na vezanost novih groženj s plinsko krizo na ukrajinske predsedniške volitve, s čimer naj bi Putin želel škoditi trenutnemu predsedniku Viktorju Juščenku, ki sicer po trenutnih anketah nima veliko možnosti za ponovno izvolitev. Dva favorita tokratnih volitev sta prorusko usmerjeni Viktor Janukovič in prozahodna Julija Timošenko, ki sicer tudi s Putinom nima tako slabih odnosov.

Vendar pa bi tukaj poudaril še en vidik groženj s plinsko krizo, kot ga je opisal dr. Klemen Grošelj:

Po besedah asistenta na katedri za obramboslovje na FDV Klemna Grošlja je ozadje plinske vojne “igra med EU in Rusijo“. Pravi, da v Evropski uniji zagotovo vedo, v čem je problem, vendar do sedaj niso hoteli ukrepati. Pojasnil je, da so države, ki so prve izgubile dobavo plina, ravno države, kjer želi Rusija graditi južni tok plinovoda. Tako naj bi Rusija v tej vojni pritiskala na države, ki so kandidatke za traso, po kateri bi potekal južni tok, ali pa so kandidatke, da postanejo uporabnice južnega toka. Vir

Po Grošljevem mnenju se bodo države, ki ležijo na trasi južnega toka za njegovo izgraditev tako “lažje” odločile, saj južni tok ne bo šel skozi Ukrajino in bo tako neodvisen od rusko-ukrajinskih napetosti.

Vendar mora biti pri tej igri Rusija previdna. Glavni konkurent ruskega Južnega toka je evropski projekt Nabucco, ki pa ima manjše težave – napaja se namreč iz dveh drugih plinovodov: enim, ki prihaja iz Irana (nevarnosti pri tem mi ni potrebno posebej poudarjati), ter drugim, ki prihaja iz Azerbajdžana preko Gruzije. In šibka točka tukaj je ravno slednja – lanski spopad z Rusijo je pokazal njeno nemoč, ter dejstvo, da jo Rusija še vedno šteje za svoje dvorišče in se ne boji intervenirati Natu navkljub.

Težave Nabucca vidi Grošelj še nekje:

Glede tega projekta ni težava v viru plina, pojasnjuje Grošelj, ampak v tem, da je Rusiji uspelo, z izjemo Azerbajdžana, v Srednji Aziji in Kaspijskem bazenu monopolizirati izvoz plina v Evropo, hkrati pa je te vire začela črpati tudi Kitajska. Povedano drugače: v tem delu sveta enostavno ni dovolj plina za Nabucco. Edina možnost je, da na ta plinovod priklopimo Iran, to pa je zaradi znanih političnih napetosti trenutno nemogoče. Vir

Oba konkurenta, Nabucco in Južni tok, že podpisujeta sporazume z državami na trasi:

Four European Union countries (Romunija, Bolgarija, Madžarska, Avstrija op.p.) and Turkey have signed an agreement to construct the long-planned 3,300km Nabucco natural gas pipeline. Vir

[...]

Russia will on Friday (15.5.2009 op.p.) sign deals with Italy, Bulgaria, Greece and Serbia to build a major gas link to Europe, South Stream, as it seeks to speed up work to outpace the key rival project, Nabucco. Vir

Nekatere države, ki so na trasi obeh plinovodov, sporazumov še niso podpisale, ni pa izključeno da ga bodo podpisale (tako kot Bolgarija) z obema konkurentoma (kljub temu, da bi v takem primeru prišlo do problema primerne infrastrukture).

S stališča potrošnika bi bila sicer izgraditev obeh plinovodov odlična, saj bi konkurenca vplivala na nižjo ceno plina. Vendar pa plinska vojna ni navadna kapitalistična tekma med dvema konkurentoma. Je tudi politična in geostrateška igra, ki določa razmerje med vplivom in vazalstvom, med neodvisnostjo in odvisnostjo ter med zavezništvom ali le lepimi besedami. Strah, da bi Rusi dejansko odklopili Evropi plin (za dlje časa kolikor ima ta zaloge) je zelo verjetno odveč. Vendar pa to ne zmanjšuje pomena treznosti evropskih politikov v psihološki vojni, ki se pred mrzlo zimo že ogreva.

Posodobitev (6.11.2009):

• Izvirni tekst mnenja dr. Grošlja v Večeru

Posodobitev (7.11.2009):

• Pahor in Putin bosta konec tedna podpisala sporazum o gradnji plinovoda Južni tok:

Pogovori o gradnji Južnega toka v Sloveniji so potekali vse od lanske pomladi, ko se je ruska energetska družba Gazprom odločila za traso plinovoda. Zadnja odprta vprašanja, pri katerih naj bi velik napredek dosegli ob zadnjem obisku slovenskih predstavnikov v Moskvi 22. oktobra, so se nanašala na lastništvo in davčni položaj skupnega podjetja v Sloveniji, je poročala TV Slovenija. [...] V sporazum naj bi po neuradnih informacijah, ki so jih ob oktobrskem obisku v Moskvi navajali mediji, vnesli nekatera določila, zaradi katerih naj bi bilo besedilo dogovora sprejemljivejše tudi za Evropsko komisijo. Če bi imel Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež, bi namreč to pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega paketa, ki je začel veljati v začetku septembra. Ta določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo, prav tako pa prepoveduje lastništvo plinovodov v državah EU podjetjem iz tretjih držav.

Posodobitev (12.11.2009):

• Razgledi: Putin k plinovodu Južni tok povabil tudi Avstrijo

Posodobitev (16.11.2009):

• Matej Lahovnik in Sergej Šmatko podpisala sporazum o Južnem toku