Nova ameriška strategija v Afganistanu

Objavil Matej Fugina, 6. december 2009

afganistan - nevarnostNaposled smo dočakali dolgo pričakovano in medijsko podprto ameriško strategijo v Afganistanu, ki jo je predstavil ameriški predsednik Obama na akademiji West Point.1 Strategija po besedah Obame predstavlja ameriški nacionalni interes, ki izhaja iz neposredne teroristične ogroženosti ZDA in njenih zaveznikov. Zato primarni cilj ostaja uničenje Al Kaide v Afganistanu in Pakistanu.

Glavni strateški cilji za dolgoročno dosego primarnega cilja so:

1. Al Kaidi odvzeti zatočišče (in operacijsko cono).

2. Zaustaviti talibanski moment (prednost) ter možnost njihove zrušitve afganistanske vlade.

3. Vzpostavitev afganistanskih varnostnih in obrambnih sil ter stabilne vlade in gospodarstva.

Te lahko nadaljnje razdelamo na dolgoročne in kratkoročne strateške in operativne odločitve in usmeritve v prihodnosti:

1. Hitra razmestitev 30.000 dodatnih pripadnikov ameriških oboroženih sil2, katerim se pridruži še 5000 pripadnikov ISAF.3 Problem, s katerim se pri povečanju sil ISAF srečujemo, so nacionalne omejitve. Ameriška strategija namreč pričakuje, da bodo z okrepitvami v Afganistan prišli bojevniki in ne samo inštruktorji. Nacionalne strategije evropskih držav se bodo morale soočiti z dejstvom, da ISAF in OEF nista isti operaciji in da je pooblastila in ROE (rules of engagement) v njih potrebno začeti ločevati. Pripadniki ameriških oboroženih sil bodo po napovedih istočasno opravljali tako bojne kot inštruktorske naloge.

2. Osnovne bojne naloge bo predstavljalo nadaljevanje protivstajniške doktrine4 s poudarkom na varovanju ključnih populacijskih centrov (“hold”), s čimer se vstajnikom odvzame moment in cona delovanja – to je t. i. marginalizacija talibanov.5 Strategija predvideva, da se talibane bojno veže nase in medtem vzpostavi sposobnost afganistanske vlade, da prevzame odgovornost za državno in nacionalno varnost. Načrtovane so ofenzive na ključna talibanska strateška mesta; trenutno se govori o mestu Marjeh, ki je jedro trgovine z opijem in proizvodnje IED (improviziranih eksplozivnih sredstev).

3. Geografsko gledano se bodo ameriške okrepitve razmestile v provincah Helmand in Kandahar (Južno poveljstvo ISAF, tj. Regional command South) ter na vzhod na mejo s Pakistanom (varovanje meje in zapiranje poti v nenadzorovane plemenske dele Pakistana). V vzhodnem delu je ključni nasprotnik neodvisna vstajniška organizacija Mreža Haqqani. Sama razmestitev sil je odvisna od poveljnika sil v Afganistanu, generala Stanleya McChrystala.

afghanistan_isaf_sept2008_0

4. Bistvo operacije ISAF bo ostalo usposabljanje afganistanskih varnostnih sil in nacionalnih oboroženih sil (ANA). Cilj je, da se bodo pripadniki ANA sposobni integrirati v ameriške in zavezniške enote in skupno nastopati proti nasprotniku. Program predvideva (Obama v govoru ne izpostavlja) – zaradi neefektivnosti centralne vlade in korupcije – tudi boljšo komunikacijo s plemenskimi milicami in ostalimi akterji izven centralne vlade (t. i. bottom up dynamic). Ena od oblik delne avtonomije in sodelovanje je t. i. Community Defense Initiative, nekakšna oblika vaških straž, ki sodeluje z ANA pri izkoreninjanju talibanskega vpliva na območju, kjer je vzpostavljena.6 Tovrstno strategijo je načel predsednik Karzai kot obliko relegitimacije centralne vlade – t. i. nacionalna sprava.7

5. Začetek postopnega umika ameriških vojakov že v sredini 2011. Ravno določen časovni okvir analitiki že označujejo za napako, saj omogoča precizno planiranje tudi nasprotniku (strateški umik in ponovna vstaja po umiku). Nato in ZN z razliko od ZDA uporabljata termin tranzicijska strategija namesto izhodna (transition proti exit strategy), ki v tranziciji (prenosu odgovornosti z ISAF na ANA) zavrača časovni določen okvir. Uraden razlog za določeno časovnico je, da je potrebno dati tudi Afganistancem občuteki nujnosti operacije in prevzemanja odgovornosti za svojo varnost. Gre za časovni pritisk, po napovedih generala McChrystala namreč po enem letu zaradi talibanskega momenta COIN ne bo več mogoč/efektiven.

6. Sodelovanje s Pakistanom. Ključno zlasti pri izkoreninjanju Al Kaide. Tu glavni problem predstavlja omejen mandat Varnostnega sveta ZN za operacijo ISAF.  Pakistan kot akter v vojni ostaja vezan z bilateralnimi in multilateralni mi dogovori, v katerih imajo ključno vlogo ZDA, Kitajska, Indija, Rusija itd. Stabilizacija Pakistana ima tri dimenzije: politično, gospodarsko in varnostno. Za ameriške potrebe je nujna tranzicija pakistanske vojske iz konvencionalne taktike v protiteroristično in protivstajniško (COIN). Pakistan jostaja skeptičen, ker ga skrbi, da bi dodatne okrepitve, namesto bojno vezale upornike nase, te pregnale čez mejo in še dodatno destabilizirale Balučistan, Vaziristan itd.

7. Večji poudarek na civilnih organizacijah, ki bodo prevzele skrb za kmetijstvo, izobrazbo in gospodarstvo. Končni  cilj je odmik od pridelovanja maka (opija).  Ključnega pomena je tudi nevojaška komponenta stabilizacije centralne vlade.8

Predvideni stroški samih okrepitev so 30 milijard ameriških dolarjev letno – upoštevajoč okviren izračun milijon dolarjev letno na vojaka (hrana, voda, gorivo, prenočišče, oprema, plača, orožje in strelivo itd). Celotna strategija bo bistveno bolj potratna, že samo za leto 2010 je ministrstvo za obrambo povečalo proračun za vojno v Afganistanu za 18 milijard dolarjev na skupno 65 milijard.9 Demokrati so že predlagali t. i. vojni davek (war tax). Ker ta za operacijo v Iraku ni bil vzpostavljen, je ZDA vojna povzročila hud  finančni deficit.

Dodaten vir: Afghanistan strategy analysis @ CNN

Zadnjič urejeno 7. 1. 2009: popravil sem nerodno formulirane besede, da so talibani bivši zavezniki ZDA. Talibani so bili kot ideološko gibanje formirani po sovjetskem umiku iz Afganistana. Dejansko so ZDA podpirale t. i. mudžahedine, “freedom fighterje” različnih vstajniških/uporniških skupin, ki so se borile proti centralni komunistični vladi zaradi verske netolerance. Talibani so kasneje izkoristili varnostni vakuum, ki je nastal po padcu komunistične vlade in umiku SZ iz Afganistana, ko so se mudžahedini začeli bojevati med seboj – t. i. afganistanska državljanska vojna, ki po mnenju nekaterih analitikov še traja prav zaradi prepoznavnosti ideoloških strani – monarhisti vs fundamentalisti.

Je pa res, da očitek američanom o zgodovinski podpori svojih trenutnih nasprotnikov drži, saj so prav tisti freedom fighterji kasneje dobili svoje mesto v Al Kaidi, med talibani itd (npr. Osama bin Laden).

  1. Obama se sicer v svojem govoru bolj osredotoča na relegitimacijo (globalne) »vojne proti terorizmu« z jedrom v Afganistanu, od koder internacionalna teroristična organizacija Al Kaida deluje, ter Pakistanu, kjer ima možnost pridobiti jedrsko orožje. S ponovno prioritizacijo uničenja Al Kaide v Afganistanu, se Obama spretno izogne vsakršnemu pomisleku, da je napad na talibane,  neupravičen. Celoten govor objavljen na BBC. Vir:  Global Security. []
  2. Trenutno sta znana rotacija (sedem mesecev za marince in dvanajst za kopensko vojsko) ter okvirno število pripadnikov: 9000 marincev in 21.000 pripadnikov kopenske vojske; od tega bojna brigada marincev (8000), tri brigade kopenske vojske (15.000) poveljniški element (7000) in podpora (5000). Prvih 1000 marincev se bo pričelo razmeščati že v decembru. []
  3. Velika Britanija napovedala 500, Francija potiho podpira povečanje sil, o svojem prispevku zaenkrat molči, enako Nemčija zaradi incidenta v Afganistanu in odstopa načelnika generalštaba in obrambnega ministra, povečanje podpirata tudi Avstralija in Indija, slednja z vojaki ne sodeluje, je pa pomembna partnerica zavezništva z veliko finančno razvojno pomočjo. V zvezi z morebitnim povečanjem sil se govori tudi o Španiji, Italiji, Poljski, Slovaški in Turčiji. Vir: CNN []
  4. COIN – counter insurgency; “clear, hold, build” []
  5. Obama v govoru izpostavi ključen cilj poraz Al Kaide kot teroristične organizacije. Ta z ostalimi »freedom fighterji« in skrajnimi islamisti sodeluje s t. i. vstajniki (proti centralni afganistanski vladi), tj. talibani []
  6. Vir: BBC []
  7. Vir: BBC []
  8. “Corruption is a cancer as dangerous to long-term success as the Taliban or al-Qaeda. A government that cannot deliver accountable services for its people is a terrorist’s best recruiting tool,” Aljazeera []
  9. Vir: CNN []

Comments (21)

 

  1. [...] Matej Fugina o novi ameriški strategiji v Afganistanu. [...]

  2. Matej Fugina Matej Fugina je rekel/-la:

    Naposled bomo le priča strateškemu partnerstvu med Rusijo in Natom v Afganistanu, prvi korak je bil storjen in sicer bilateralna analiza varnostnih izzivov: http://www.defensenews.com/story.php?i=4405720&c=LAN&s=TOP

  3. Matej Ramuta Matej Ramuta je rekel/-la:

    Ja, to je točno to o čemer je govoril Jamie Shea na posvetu o strategiji Nata. Je definitivno korak v pravo smer.

  4. Matej Ramuta Matej Ramuta je rekel/-la:

    “I don’t consider the Taliban in the same league with many of the Mujahideen that defeated the Soviet Union.” Gen. Stanley McChrystal v intervjuju na CNN: http://www.cnn.com/video/#/video/world/2009/12/09/amanpour.mcchrystal.outline.cnn

  5. Matej Fugina Matej Fugina je rekel/-la:

    @Matej: Sem pojasnil McChrystalove besede, ki so točne, in popravil lapsus, ki se je nenamenoma pojavil v tekstu.

  6. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Kratek komentar na odločitve in odnos slovenske in mednarodnih političnih elit do vpletenosti v afganistansko zgodbo.

    Slovenija je svojo prvo MOM nastopila leta 1997, …, prvi zares celovito in zelo široko zastavljen projekt razprave o udeležbi Slovenije v MOM je bil opravljen natanko pred letom dni na Brdu pri Kranju, rezultat sta zbornik Sodelovanje Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah in Strategija sodelovanja Republike Slovenije v MOM. Časovna razlika je 12 LET!!!

    Sedanja afganistanska zgodba se je začela leta 2001, širša mednarodna skupnost se je vključila nekoliko kasneje, ISAF je začel z delovanjem 2003, …, resno razmišljanje o strategijah se začne leta 2009. Časovna razlika je 8 LET (ZDA) oz. 6 LET (ISAF)!!!

    Slovenija sodeluje v deželi od leta 2004, …, širša vladna skupina obišče Afganistan leta 2009 za celovito preučitev razmer, kaj počnemo in kaj bi lahko počeli, prirejene so okrogle mize, jasnejše poglede podata predsednik vlade in ministrica za obrambo. Časovna razlika je 5 LET!!!

    Nauk: Loti se dela, …, čez čas začni razmišljati o načrtu, kaj počneš in kaj sploh želiš doseči ter kako. Logičen bi bil obratni vrstni red!

  7. Matej Fugina Matej Fugina je rekel/-la:

    Lahko ameriška strategija za Afganistan doseže operativne cilje? Revija Slovenska vojska, 27-29.

  8. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    CSIS – Anthony H. Cordesman (poročilo z obsežnimi grafičnimi prikazi): Shape, Clear, Hold, and Build: The Full Metrics of the Afghan War.

  9. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Kai Eide, nekdanji posebni odposlanec OZN za Afganistan, je v intervjuju za BBC obsodil nedavne pakistanske aretacije visokih predstavnikov talibanov, ker naj bi te popolnoma ustavile kanal tajnih pogovorov z OZN.

  10. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Kako je “stara” strategija (torej predhodna) izgledala na taktičnem nivoju, so posneli na filmski trak pri National Geographic in nastal je 90 min dolg dokumentarni film Restrepo. Avtorja sta eno leto (l. 2008) preživela z vodom vojakov iz ZDA na odmaknjeni postojanki (poimenovali so jo Restrepo, priimek umrlega kolega) v dolini Korengal na vzhodu države. Po novi strategiji naj bi takšne postojanke zapustili in se osredotočili na večja naselja.

    S prihodom novega poveljnika na čelo Isafa, general David H. Petraeus, so se porajali dvomi ob njegovi izjavi o revidiranju uporabe težkega orožja (ta je bila sedaj omejena) zaradi zahtev po višji stopnji zaščite sil, kar naj bi po mnenju nekaterih pri posameznih elementih (npr. ROE – pravila delovanja) vodilo od strategije COIN (osredotočenje na zaščito civilnega prebivalstva) k strategiji totalne vojne (osredotočenje na uničenje sovražnika). Vir: Videmšek, Boštjan. 2010. Afganistan po vietnamsko. Totalna vojna in konec sprenevedanja. Delo, 7. julij.

  11. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    “Vprašanje je, ali se v Afganistanu sploh lahko gremo ‘prijazno’ vojno”: pogovor s profesorjem Jamesom Der Derianom (vodja Watsonovega inštituta za mednarodne raziskave na univerzi Brown in soavtor dokumentarnega filma Human Terrain) – video. Analitik John Stanton je preučil in podal kritične izsledke o programu Human Terrain.

    MMC RTV SLO, Globus, 1.11.2010 – video. Temi: koncept Human Terrain (zgornja povezava) in Afganistan (pogovor z gostoma).

    The Accidental Guerrilla: Fighting Small Wars in the Midst of a Big One – predavanje in predstavitev knjige (video) z istoimenskim naslovom, avtor dr. David Kilcullen je strokovnjak za gverilsko vojskovanje, svetovalec in nekdanji častnik avstralskih oboroženih sil.

    CSIS – Anthony H. Cordesman, Vivek Kocharlakota, Jason Lemieux: Afghan and Iraqi Metrics and the IED Threat.

Leave a Reply