Slovenija in Afganistan

Objavil Matej Fugina, 31. marec 2010

eass-afganistanV sredo, 17. marca 2010, sta Evro-atlantski svet Slovenije (EASS) in katedra za obramboslovje gostila dr. Ljubico Jelušič, obrambno ministrico RS, Srečka Zajca, civilnega strokovnjaka na MO, in Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, na javni tribuni Slovenija in Afganistan.

V uvodnem nagovoru je predsednik EASS, dr. Anton Bebler, označil vojno v Afganistanu kot splet družbenih spopadov in napetosti, ki jih zaradi kompleksnosti in prepletanja akterjev ne moremo povzeti le z državljansko vojno. Poudaril je razlikovanje med Natovo operacijo ISAF, ki je v nasprotju s koalicijsko operacijo OEF tako legalna kot tudi legitimna.1 Bojne operacije iščejo legitimnost v boju proti Al Kaidi,2 čeprav Afganistan ni središče mednarodnega terorizma, kot je domnevno bil ob nastopu OEF, Al Kaida pa je transnacionalna organizacija brez enotnega poveljstva in koordiniranega nastopa. Stabilizacijsko delovanje (ISAF) na drugi strani išče legitimnost v socialni in politični dimenziji (demokratizacija, regionalna gospodarska in varnostna stabilizacija, legitimnost oblasti itd). Bebler je opozoril na potrebo po večdimenzionalnem obravnavanju problematike, z nekakšnim holističnim pristopom.3 V luči tega je potrebno obravnavati tudi našo prisotnost v Afganistanu – smo tam kot del strategije (policy making), kot izvajalci, ali zgolj kot »nosilci zastave«. Ta dilema sovpada tudi z nedavnimi vzkliki pacifizma in antimilitarizma (smiselnost oboroženih sil).

Jelušič je začela z mislijo, da je Slovenija sicer stalen sopotnik v mednarodnih operacijah in misijah (MOM), vendar s sodelovanjem kasni. Naša stalna praksa je zamujena argumentacija, ki jo nato povzemamo po ostalih in s tem ne zadovoljimo kritične javnosti. Pri navajanju vzrokov za sodelovanje ne vemo, ali bi poudarjali nacionalni interes ali bi se raje prekrili s plahto mednarodne solidarnosti.4 Slovenija res ni neposredno ogrožena, je pa del mednarodne skupnosti in se jo kot take geopolitični premiki tičejo. Drugi problem nam predstavlja strateško planiranje, celovit pristop. Prvo enoto (ESD) smo poslali v Afganistan brez nacionalnih omejitev – ker zanje nismo vedeli, danes jih povzemamo po ostalih in vztrajno kopičimo, s čimer enotam odvzemamo operativno prožnost (zlasti ESD). Šele s postopnim vračanjem kontingentov smo se pričeli spraševati o razlogih za naše sodelovanje, s pravo strateško evalvacijo pa smo pričeli šele leta 2009 in šele z njo dobili tudi civilnega strokovnjaka (v luči večdimenzionalnega pristopa). Vendar niti sedaj strategija zagotavljanja nacionalnega interesa ni povsem jasna, zlasti ne na področju gospodarstva na bodočih stabiliziranih ozemljih. Slovenija se pri zavzemanju stališč za MOM opira na tradicionalne vrednote in ne na »realpolitik rezanje pogače«. Del celovite strategije našega sodelovanje je tudi časovna opredelitev, torej naša izhodna strategija. Tu se srečamo s svojevrstnim paradoksom: v primeru Afganistana je naš interes nejasen in zato želja po umiku toliko večja, čeprav nobena mednarodna tranzicijska strategija še ni upala postaviti pravega časovnega okvirja. V primeru Zahodnega Balkana je ravno obratno, mednarodni interes je hitra stabilizacija, umik sil in začetek evro-atlantskih integracij, slovenski interes pa je definiran in sebičen, saj v navzočnosti sil vidimo tudi našo stalno prisotnost – zastavo (na drugih področjih).

Srečko Zajc je nadaljeval s predstavitvijo uporabe civilnih strokovnjakov v MOM. Osnovo zanje najdemo v Natovi doktrini CIMIC, na MORS pa na Uradu za civilno obrambo. Civilni strokovnjaki delujejo v vojaški sestavi in na vseh ravneh (strateški, operativni in taktični), saj je CIMIC strateško orodje vojaškega poveljnika in ne obratno. V primeru Afganistana so zahteve po »bolj civilnem CIMIC« v okviru celostnega pristopa vedno glasnejše.5 V luči tega lahko razumemo tudi evolucijo CIMIC – PRT, ki služijo kot orodje afganistanske vlade in ISAF za regionalni in okrožni razvoj. Zajc je opozoril na prepletanje akterjev, ki skupno morda tvorijo celostni pristop, med seboj pa niso koordinirani, nadzorovani in brez enotnega poveljevanja. Izpostavil je UNAMA kot skupen dežnik, OEF v okviru GWOT, ISAF kot stabilizacijsko operacijo in EU z nejasno vlogo in nezmožnostjo pridružiti se skupnim ciljem. Nato je nadaljeval Beblerjevo misel o večdimenzionalnosti konflikta, kar je ponazoril s primerom reševanja odvisnosti Afganistanskega kmetijstva od pridelovanja opija: turški pristop je avtoritaren in z delno legalizacijo (nadzor), kolumbijski model je požiganje makovih polj (kar reši problem financiranja talibanov, a poglobi konflikt z lokalnim prebivalstvom) ter zadnji model COIN, ki se ga skuša realizirati, tj. da se v kritičnih t. i. talibanskih območjih prevzame efektivno oblast na regionalni ravni ter se nato rešuje problem lokalizirano – npr. preusmeritev v druge kmetijske dejavnosti (žafran). Seveda tega ISAF ne more reševati, zato je izhodna oziroma tranzicijska strategija toliko bolj nujna, v luči tega pa je moč razumeti tudi operacijo Moštarak, ki je v Mardži (Helmand) že uspešno izrinila talibane.

Javno tribuno je zaključil Janez Stanovnik, ki je svoj nastop in stališča označil kot »diametralno nasprotje« prvih govorcev. Čeprav so nekateri Stanovnikov nastop razumeli kot populističen, zlasti v argumentih po izstopu iz Nata in nasploh iz mednarodne skupnosti, je možakar opozoril na nekatere eksistencialne probleme, na katere se rado pozablja. Najprej je izpostavil, da je prava politika nacionalna in ne mednarodna, ki nima skupnega interesa in neefektivno rešuje gospodarsko krizo oziroma jo celo poglablja. To bi morali reševati na nacionalni ravni in sicer (socialni državi navkljub) se država ne bi smela ukvarjati z gospodarstvom, ki je stvar liberalnega trga, temveč z zaposlovanjem in reševanjem izobraževalnega sistema, kateremu mora biti ekonomija strukturno prilagojena.6 Nato je opozoril na problem MOM, o katerem ostali niso želeli niti slišati in sicer na vlogo vojaško-industrijskega kompleksa in privatnih vojska v ekspedicijskem delovanju. Dejstvo je, da je za nekatere vojna oziroma pokonfliktna obnova dobičkonosna in tu si je težko zatiskati oči s solidarnostjo, humanitarnostjo itd.7 Iz Stanovnikovih besed je moč izluščiti pomemben sklep: potrebno je pričeti ločevati nacionalno politiko (policy) od politike (politics) pri zavzemanju nacionalnih stališč v MOM. Podpiranje privatnih vojaških podjetij, trgovanje z glasovi, lobiranje vojaško-industrijskega kompleksa itd so predmet strankarstva in ne države. Politične stranke (in njihove usmeritve) ne bi smele biti subjekt razprav8 o MOM, saj bi moral biti nacionalni pristop skupni in celovit, predvsem pa strokoven. Subjekti mednarodnega prava so nenazadnje države in ne politične stranke.

  1. Številne članice Nata zato s svojimi specialnimi silami sodelujejo v bojnih operacijah v okviru OEF, kjer nacionalnih omejitev ni, v okviru ISAF pa izključno stabilizacijsko in pod strogimi nacionalnimi omejitvami. Slovenske specialne sile (ESD) delujejo v Afganistanu v okviru ISAF in zanje nacionalne omejitve veljajo. []
  2. Prioriteta v ameriški strategiji v Afganistanu – disrupt, dismantle, destroy. []
  3. Notranja varnost (boj z vstajniki, protiterorizem, zasebne vojske itd), socialna (raven družbenega razvoja itd) itn. []
  4. Po trenutnih težnjah po ukinitvi oziroma temeljiti transformaciji Slovenske vojske postaja potreba po poudarjanju nacionalnega interesa vedno večja, saj ima javnost občutek, da majhne države v mednarodni skupnosti ali vojaško-političnem zavezništvu zgolj dajejo in nič ne dobijo v zameno. Seveda se tukaj ponovno srečamo z eksistencialnim vprašanjem varnostnih študij: ali je varnost dobrina sama po sebi, sama sebi namen, ali je to cilj, ki ga je potrebno doseči z vložkom (inputom) in tudi v času domnevnega »mirovanja« nekdo zanj plačuje, četudi le z obstojem ali eksteritorialno navzočnostjo oboroženih sil. []
  5. Med drugim tudi zaradi dejstva, da Afganistan skušajo stabilizirati tudi številne partnerice izven ISAF, vendar brez vojaške prisotnosti. []
  6. Dejstvo je, da je visokošolsko izobraženih vsaj 60% ljudi preveč glede na zahteve na trgu dela, koncept »družbe znanja« pa ruši osnove kapitalističnega sistema. []
  7. To je npr. tudi razlog, da se konflikt v delti reke Niger (Nigerija) ne rešuje. []
  8. S tega vidika je novi pristop o participaciji parlamenta pri vprašanjih v zvezi z MOM dober. []

Comments (22)

 

  1. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    “…razlog, da se konflikt v delti reke Niger (Nigerija) ne rešuje.”
    Več: Delo.si, Studio Delo: »Nigerija je propadli britanski projekt« (30. marec 2010).

    “…je za nekatere vojna oziroma pokonfliktna obnova dobičkonosna…”
    Več: John Perkins: “Confessions of an Economic Hit Man”
    1. del: http://www.youtube.com/watch?v=yTbdnNgqfs8
    2. del: http://www.youtube.com/watch?v=29GhXsx7-Rs

  2. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Fritz, Maj. 2010. Bo Slovenska vojska na začasnem delu v tujini nezakonito uporabljala orožje? Delo, 15. maj.

  3. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk si je v Novem mestu ogledal usposabljanje pripadnikov 14. slovenskega kontingenta Isaf (foto in video)

    V medijih je bilo zaslediti še nekaj podrobnih informacij o območju odgovornosti (ang. area of operations – AO) z imeni krajev in opremi. Enotni so si bili (24ur, NeDelo, Dnevnik) o namestitvi v kraj Shindand in uporabi vozil hummer, valuk in svarun z dodatno opremo (motilci radijskih signalov – IED). Varovali naj bi tudi bližnjo glavno cesto med Heratom in Kabulom. Najbolj konkretni so bili pri časniku Delo in poleg mesta namestitve navedli še kraje Herat, Kaia, San Phoenix (op.a.: verjetno mišljena baza Phoenix, ki pa se nahaja v okolici Kabula), glede opreme so zapisali, da bodo imeli na voljo helikopter (op.a.: o napotitvi slovenskih cougarjev je bilo že veliko napisanega, ti imajo tudi MEDEVAC opremo, a uradne odločitve o napotitvi helikopterja ni bilo slišati, verjetno je mišljena zagotovitev te zmogljivosti s strani partnerskih držav), štiri svarune (vod), 18 hummerjev (op.a.: številka je nekoliko visoka in po mojem napačna), reševalni hummer (op.a.: verjetno mišljen valuk, ker slednjega, ne pa omenjenega, uporablja SV) in dva tovornjaka (op.a.: verjetno MB unimog).

    Zemljevid: Shindand (okrožje Shindand, provinca Herat)
    Prikaži večji zemljevid

  4. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Grmek, Meta. 2010. Kontingent na naloge v Afganistanu odlično pripravljen. Revija Slovenska vojska.

  5. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Zgodbe običajnih Afganistancev, ki živijo neobičajna življenja

    V Afganistan odpotovala še glavnina 14. slovenskega kontingenta ISAF (SV, 18.10.2010)
    Glavnina pripadnikov 14. slovenskega kontingenta prispela v območje odgovornosti (SV, 22.10.2010)

    Colorado National Guard – spletna stran
    Colorado Guard Soldiers train, deploy with Slovenians
    Colorado Army National Guard to join Slovenes to train Afghan National Army

    Na spletnem socialnem omrežju Facebook ima ameriški del kontingenta svoj profil, Colorado Operational Mentor & Liaison Team (OMLT) – Team 1, kjer je možno predvsem prek slikovnega gradiva spremljati tudi delo slovenskih vojakov.

  6. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    V Sloveniji na strokovnem obisku skupina veterinarjev iz Afganistana (MORS, 5.11.2010)

    S pogovori v Washingtonu ministrica dr. Ljubica Jelušič nadaljuje uradni obisk v ZDA – zvočna izjava po srečanju s posebnim ameriškim odposlancem za Afganistan in Pakistan Richardom Holbrookom (MORS, 5.11.2010)

    Grmek, Meta. 2010. Na okrogli mizi o razvjnem vprašanju Afganistana. Revija Slovenska vojska.

    Pavšič, Jerica. 2010. Fotoreporterka, ki jo zanimajo prezrte usode afganistanskih ljudi. Revija Slovenska vojska.

  7. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Končana projekta v Afganistanu (MORS, 17.12.2010)

    Revija Slovenska vojska 18 (19): 12-17. OMLT, PRT, duhovna oskrba.

    Pripadnike slovenske misije v Afganistanu je v predprazničnem času obiskala številčna ekipa, na čelu z ministrico za obrambo (foto, audio, video):
    - Prvi dan obiska ministrice za obrambo v Afganistanu – srečanje z generalom Petraeusom (MORS, 17.12.2010)
    - Obisk delegacije Ministrstva za obrambo v Afganistanu se je danes nadaljeval v Heratu (MORS, 18.12.2010)
    - Ministrica za obrambo skupaj z delegacijo danes obiskala pripadnike 14. Kontingenta SV v Balabaluku in Šindandu (MORS, 19.12.2010)
    - YouTube: MORS (video)

    Medijska poročila o obisku:
    - 24ur.com: Naloge Slovencev v Afganistanu (video), Kako bodo praznovali slovenski vojaki v Afganistanu? (video), Slovenija Afganistancem podarila motorna kolesa (video)
    - Delo: Na obisk k slovenskim vojakom v Afganistan
    - Siol: Jelušičeva v okviru obiska v Afganistanu v Heratu
    - Selan, Aljoša in Aleš Sila. 2011. Zrelostni test: Slovenija v Afganistanu. Revija Obramba 43 (1): 16-22.

  8. Matej Fugina Matej Fugina je rekel/-la:

    Žal je resnica, da so šli Hrvati bistveno bolj tehnološko pripravljeni v Afganistan. Morda smo jih politično prehiteli v Nato, vojaško pa nedvomno ne. Osebno sem ponosen, da lahko z njimi služimo z ramo ob rami v kraju, od vseh pozabljenem.

  9. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Serija video prispevkov o Afganistanu novinarja Jureta Tepine (Svet, Kanal A), ki je bil tri tedne na obisku pri slovenskem kontingentu.

    Praznični obisk pri SVNKON 16 ISAF

    Porodnišnica v Kabulu – otroci vojne

    Od preživetja do kulture – zgodba o obnovi

    Mine – skriti ubijalec

    Vojaška policija

  10. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Odmevi: Slovenska vojska v Afganistanu in Varčevanje v vojski? Težko. (video)

    16. kontingent SV končuje svoje poslanstvo v Afganistanu in SV v Isafu krepi svetovalno vlogo. Revija Slovenska vojska.

    Prisotnost Slovenije v Afganistanu do leta 2014 je neizogibna

    Skupna seja odborov DZ za zunanjo politiko in za obrambo: Afganistan (video)

  11. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Studio ob 17h: Slovenska misija v Afganistanu – gostje: minister za obrambo Aleš Hojs, član odbora za obrambo Roman Jakič, obramboslovec Uroš Svete, podpolkovnik Marjan Sirk (avdio)

Leave a Reply