Humanitarna medicinska odprava Kenija 2010

Objavil Jure Mikelj, 15. april 2010

kenijaSlovenci  v različnih vlogah zahajamo na črno celino, države na severu ob Sredozemskem morju so poznane turistom, južneje ali v notranjost celine se odpravljajo posamezni popotniki, ki želijo prvinsko spoznati utrip tamkajšnjega okolja in življenja. Spet drugi se na pot odpravijo, da bi se spopadli s kroničnim težavami afriškega prebivalstva in na svoj skromen način pripomogli k njihovi svetlejši prihodnosti. Med njimi je gotovo najbolj poznan in medijsko izpostavljen Tomo Križnar, na Madagaskarju dobro poznajo slovenskega misijonarja Pedra Opeko, svoj pečat so pustili slovenski vojaki v operaciji Čad/CAR in študentje medicine, ki od prve odprave leta 2004 skrbijo za zdravje prebivalcev kenijske vasi Majiwa z okolico.

V drugi polovici letošnjega leta od avgusta do oktobra bodo v omenjenem kraju nastanjena štiri slovenska dekleta, študentke medicine. Odprava je prostovoljna, zato za pokritje stroškov (glede na izkušnje predhodnikov predvidoma okrog 17.200 evrov) zbirajo donacije. Z Mihaelo in Mojco smo skupaj sedeli v  gimnazijskih klopeh, tako jima s to objavo skušam priskočiti na pomoč.  V nadaljevanju objavljam nekaj podrobnosti o odpravi, kot jih je zapisala Mihaela.

Kenija – dežela nasprotij
Kenija še zdaleč ni najrevnejša država v Afriki. Poznamo jo kot popularno turistično destinacijo, kamor se  popotniki podajajo na safari, ogled naravnih parkov, srečanje z Masaji ali pa se povzpnejo na najvišji vrh Afrike. Center glavnega mesta Nairobi je z modernimi nebotičniki vedno bolj podoben velikim evropskim mestom.
Bolj realna slika življenja Kenijcev, pa se pokaže le nekaj kilometrov iz centra, kjer na območju 2,5 kvadratnih kilometrov životari več kot milijon ljudi. Kibera, kot se to območje imenuje, velja za drugi največji “slum” v Afriki in je žalostna realnost, ki uide slikam turističnih katalogov.
Razvitost podeželja Kenije je primerljivo z nekaterimi okoliškimi državami (Uganda, Tanzanija, Etiopija). Vasi nimajo urejenega vodovoda, na voljo so le oddaljeni in pogosto onesnaženi vodnjaki. Električna napeljava je redkost, šolanje plačljivo, prav tako zdravstvena oskrba, ki le redko zadostuje minimalnim standardom.

Žalosten začetek – boljše nadaljevanje?
Na prvi pogled je slika zelo žalostna in brezizhodna, vendar pa se izkaže, da je kaplja v morje včasih več kot le to. Dobrota lahko pomaga samo enemu človeku, lahko pa dobro dejanje, ideja, novo znanje sproži plaz, ki spreminja usode mnogih ljudi in na koncu spremeni gladino morja. To je prepričanje članic ekipe, katere del sem tudi jaz.
Naj se vam končno predstavimo. Našo ekipo sestavljamo tri absolventke medicine (Mihaela Gartnar, Sara Onuk, Mojca Stres) in višja medicinska sestra (Vesna Lesjak). Septembra smo pričele z organizacijo Medicinsko-humanitarne odprave Kenija avgust-oktober 2010.
Načrtujemo trimesečno nudenje zdravstvene oskrbe v improvizirani ambulanti v vasi Majiwa.
To je kraj, ki leži na jugozahodu Kenije v bližini Viktorijnega jezera na višini 1800m. V vasi ni tekoče vode in elektrike, večina prebivalcev pa živi pod ali tik nad  pragom revščine. Nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, razen če še zmorejo in si seveda lahko privoščijo pot v 100 km oddaljeno mesto Kisumu.

Naš namen je v prvi vrsti brezplačno zdravljenje vseh, ki bodo pri nas iskali pomoč. Pogoste bolezni so malarija, zapleti AIDS-a, podhranjenost, dehidracija, pljučnice, črevesna vnetja in razne okužbe s paraziti. Nekatere izmed njih lahko pozdravimo ali izboljšamo s preprostimi ukrepi ter kratkim in učinkovitim zdravljenjem. Kadar bo zdravljenje izven naših strokovnih ali inftastrukturnih možnosti, bomo uredile prevoz do bolnišnice. Delo bo potekalo v prostoru, ki nam ga bo za čas obratovanja ambulante posodila ena izmed družin v vasi, s katero so sodelovale že prejšne odprave. Dolgoročni plan je postavitev nove stavbe, ki bo služila kot zdravstveni center. Za delo v njej se bo izobrazilo nekaj domačinov, na pomoč pa jim bomo prihajali slovenski študenti, zdravniki specializanti in specialisti.

Brez njih odprave ne bi bilo…
Pri organizaciji nas podpira Sekcija za tropsko medicino na Medicinski fakulteti. Pravzaprav je to skupina zdravnikov, ki so bili nekoč sami člani odprav v državah tretjega sveta. Ti zdravniki, kljub veliki poklicni obremenjenosti, prostovoljno organizirajo posebno izobraževanje za študente, ki imamo interes za spoznavanje tropskih bolezni. Nudijo nam informacije, nasvete in podporo, brez katere bi bila organizacija in izvedba tako velikega projekta skoraj nemogoča. Pod okriljem Sekcije za tropsko medicino je v svet, tudi v vas Majiwo, odpotovalo že več kot 60 odprav in 350 študentov različnih medicinskih strok. Naša želja je nadaljevati 20 letno tradicijo zdravstvene pomoči v nerazvitih državah.

Kako nam lahko pomagate vi?
Pri načrtovanju odprave smo sestavile tudi finančni plan, ki vključuje stroške nabave zdravil, sanitetnega materiala, transport, bivanje, plačilo prevajalcev, prevoz pacientov, skratka vse potrebno za izpeljavo odprave. Končni znesek je 17.200 eur, kar je seveda prevelik zalogaj za tri študentke. Zato se obračamo na posameznike in podjetja, ki lahko in želijo prispevati, da nam priskočijo na pomoč.
Sredstva nam lahko nakažete na tekoči račun Medicinske fakultete, potek priprav in odprave pa lahko spremljate na spletnem blogu. Vesele bomo vaših komentarjev!

TRR: 01100-6030708380
Referenca: 250 – 501 – 09
Namen: Kenija avgust-oktober 2010

Naslov: Medicinska fakuleteta UL, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana

Comments (1)

 

  1. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Ross Kemp: A Kenya Special (povolilno nasilje 2007/2008 in tajna organizacija, sekta Mungiki) – video.

    Ross Kemp Meets the Glue Kids (otroci s ceste, ki “preživijo” z omamljanjem, z lepilom) – video.

Leave a Reply