Kontroverzna raziskava v Nemčiji – prepir o afganistanskih stroških
Objavil Tamara Kajtazović, 31. maj 2010
V Nemčiji je Nemški inštitut za ekonomske raziskave (Deutsches Institut für Wirtschaftsforschung) pred nedavnim objavil izsledke raziskave o stroških misije v Afganistanu. Le-ti se precej razlikujejo od uradne vladne objave. Ker v slovenskih medijih članka o tem nisem zasledila, si lahko spodaj preberete moj prevod. Sicer se ne tiče Slovenije neposredno, vendar je zanimivo opazovati soočanje drugih držav s podobnimi vprašanji, ki se tudi pri nas pogosto znajdejo na tapeti.
Kontroverzna raziskava
Prepir o afganistanskih stroških
Avtorji: Michael Kieffer, Christian Rickens in Severin Weiland (Vir: Der Spiegel)
Prevod: Tamara Kajtazović
Nova raziskava kaže, da je misija v Afganistanu dražja kot je bilo uradno objavljeno. Zeleni pravijo, da so izračuni prepričljivi in se obenem zavzemajo za večjo transparentnost, nasprotno pa koalicija in SPD številke presojajo skeptično.
Hamburg/Berlin – kdo zna bolje računati? Ekonomisti ali politiki? Vprašanje se vsiljuje spričo raziskave Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW). Ekonomisti so zagotovili več izračunov, ki se precej razlikujejo od tistih, ki jih je opravila Zvezna vlada. Sodeč po prvih rezultatih, nastanitev enot v Afganistanu letno stane tri milijarde evrov. Zvezna vlada je – nasprotno, stroške ocenila na eno milijardo evrov.
Zeleni v parlamentu študijo podpirajo. Inštitut s svojimi računskimi načini zagotavlja »moder predlog«, čeprav tudi trenutne metode oblasti niso nelegitimne, je povedal opozicijski politik Omid Nouripour.
Doslej so se upoštevali le dodatni stroški, ki jih je terjala misija. To je bila v preteklih letih praksa vseh vlad – vključno z zeleno-rdečo, pravi Nouripour. Obrambno ministrstvo pod te stroške razume npr. vzdrževanje vojaških baz ali skupne NATO institucije (kot so npr. bolnišnice).
Strokovnjaki DIW-a so šli s svojimi izračuni še dlje. V svoji študiji so poleg neposrednih izdatkov za obrambo vključili tudi ostale stvari:
- upoštevali so izdatke, povezane z Afganistanom iz ostalih ministrstev
- dolgoročne stroške ranjenih in padlih vojakov
- dajatvene stroške za financiranje misije v Afganistanu
- vključili so celo tako imenovane oportunitetne stroške – izostale investicije v druga področja politične ekonomije
To je temelj, ki mu lahko sledi poslanec Zelenih Nouripour. Meni, da bi bilo bolj transparentno, če bi se politika v bodoče orientirala na metode ekonomskih raziskav. Šele potem lahko razmislimo in vključimo tudi stroške, ki preko misije zvezne vojske v Afganistanu nastanejo na drugih ministrstvih. Prav tako doslej niso bili zadosti upoštevani stroški priprave.
Nouripour podaja primer: Če bi bojni helikopter »Tiger« dovolj zgodaj preizkusili, da bi bil pripravljen za gorovje Hindukuš, potem bi morali tudi stroške za izobrazbo pilota vključiti v skupne stroške misije v Afganistanu.
SPD in koalicija dvomita o raziskavi
Njegovo izjavo je obrambni strokovnjak iz SPD-ja, Rainer Arnold, ponovno označil za neumnost. »Piloti se učijo za vse možne scenarije«, pravi. Zatorej tudi pri izobrazbi za »Tigra« ne gre za dodatne stroške zaradi Afganistana. »Stroške, ki nastanejo tako in tako, ne moremo šteti k misiji«, pravi.
Prav tako je bila raziskava skeptično ocenjena s strani vlade. Strokovnjak iz CDU-ja Ernst-Reinhard Beck pravi, da bo najprej počakal na objavo vseh podrobnosti. V koalicijski partnerici FDP pravijo: Raziskava se sklicuje na to, da ponazarja veliko dejavnikov negotovosti, pravi Elke Hoff, obrambna predstavnica parlamentarne skupine FDP. »Zato so teoretični modeli in iz njih izhajajoči rezultati obremenjujoči – v izolaciji pa obravnavani za nepomembne,« pravijo liberalci za Spiegel Online. Hoffova pogreša predvsem ključni kriterij: »za primerno politično oceno teh številk bi morali varnostni politični cilji prav tako igrati vlogo.« V nasprotnem primeru hitro nastane popačena slika težavne, a nujne nemške angažiranosti.
Vendar prav tega raziskava, kot je inštitut sam poudaril, ne želi. »Ta študija ne preiskuje, ali je misija v Afganistanu politično smiselna ali ne«, pravi Tilman Brück, vodja oddelka za svetovno gospodarstvo na DIW. »Ampak le takrat, ko javnost pozna resnične številke, lahko obstaja debata o tem, ali politične koristi vojne v Afganistanu utemeljujejo nacionalnogospodarske stroške – ali povedano drugače, če bi morda denar na drugih mestih vendarle naredil večje koristi.
Na obrambnem ministrstvu so na raziskavo odreagirali užaljeno. Eden izmed predstavnikov razlaga: O prispevkih drugih ministrstev k afganistanski misiji, kot omenja DIW v svojih izsledkih, ne moremo govoriti. Pri tem vztrajajo: »Zajemamo vse dodatne stroške, povezane z misijo, in ti so v letu 2010 načrtovani 1,059 milijard evrov«.
To vsoto obrambni strokovnjak SPD-ja označuje za točno. Raziskovalcem inštituta očita, da politika v Afganistanu ne uporablja splošnih nacionalno ekonomskih računov. Arnold se sprašuje, kakšni bi bili stroški, če bi misija v Afganistanu spodletela.
Tags:Afganistan
Filed Under: Svet


In je že padla prva glava te razprave o stroških in smiselnosti misije v Afganistanu – odstop nemškega predsednika Horsta Köhlerja.
Odstopanja realnih stroškov od prikazanih oziroma od sprejetega proračuna so normalna, je pa res, da vlada izgublja na legitimnosti, če želi te stroške prikriti. Problem obrambnega proračuna je namreč, da nekateri stroški ne spadajo neposredno pod ministrstvo za obrambo. Partikularizacija in distribucija (lahko bi rekli kategorizacija) obrambnih stroškov se razlikuje od države do države, poenoteno ni niti navajanje Nata, EU (EDA), OZN itd, niti ne posameznih analitičnih organizacij (npr. Jane’s Sentinel, Military balance), ki se opirajo na prikaz stroškov mednarodnih organizacij ali vzpostavljajo lastno metodologijo prikazovanja stroškov.
Kar se tiče konkretno Afganistana in stroškov povezanih z njim, se je z enakim problemom srečala tudi ameriška administracija, ki je v kalkulacijo stroškov vštela le razmestitev vojakov in višje dnevnice, ne pa tudi stroškov bivanja, ki se ne razlikujejo od vzdrževanja teh istih vojakov doma. Popolnoma enako je s primerom “tigra”: gre za pomembne reference in usposabljanje pilotov, ki ne zadevajo izključno sodelovanja v operaciji v Afganistanu. Navajanje teh stroškov v skupen izračun je navadna demagogija, s katero želijo nasprotniki sodelovanja v operaciji prikazati le-to kot izjemno potratno.
Kot bolj problematično bi raje ocenil poenostavljanje prisotnosti v Afganistanu na eno mirovno/bojno operacijo, pri tem da sta operaciji ISAF in OEF organizacijsko in finančno popolnoma neprimerljivi.
Zelo dober vir za stroške v Afganistanu je raziskava CSIS: Shape, Clear, Hold, Build, and
Transfer: The Full Metrics of the Afghan War.
Nemški vojaški škornji tudi za tujce