Marš iz Afganistana?

Objavil Matej Fugina, 16. junij 2010

mars-iz-afganistanaV majski številki (letnik 5, številka 5) glasila Katedra je uredništvo objavilo besedilo Peticije za umik pripadnikov Slovenske vojske iz Afganistana, naslovljeno kar Marš iz Afganistana. Peticija je dostopna na spletni strani glasila. Tekoče leto je še izrazito nabito s takšnimi in drugačnimi družbenimi emocijami, ki se manifestirajo v civilnih iniciativah, peticijah, zahtevah po referendumu itd. Ti manifesti so popolnoma legitimno in nenazadnje tudi legalno (sistemsko) sredstvo; družbeni vzvod relativne moči – t. i. četrta veja oblasti. Vseeno pa glavni zadržek navadno predstavljajo pomanjkanje strokovne argumentacije, zatekanje k populizmu in dejstvo, da so take peticije dostikrat same sebi namen. Pričujoči kratki komentar nikakor ni namenjen kakršnikoli diskreditaciji besedila in njegovih avtorjev, temveč opozorja na nekatere trditve, ki so bodisi namenoma zavajajoče bodisi posledica nepoznavanja situacije. V spremljujočem komentarju Igor Mekina (Ven iz Vietnamistana!) piše o aktivaciji 5. člena Washingtonske pogodbe po terorističnem napadu 11. septembra, kar seveda ni resnica. ZDA so se po napadu sicer res sklicevale na 5. člen, da bi dobile večjo moralno, pa tudi vojaško podporo pri vojaški operaciji v Afganistanu, vendar do njegove aktivacije ni prišlo. Razlog: napad je bil teroristični in ni ga zagrešila država kot mednarodnopravni subjekt, teroristi pa niso subjekti mednarodnega prava.1 Vzrok za napad na Afganistan je večnacionalna »globalna« protiteroristična akcija, imenovana Operation enduring freedom (OEF), ki so jo prvotno sestavljala tri vojskovališča: Afganistan, Somalija in Filipini. Zavezništvo (koalicija) v tej operaciji temelji na prostovoljnem sodelovanju in ne pravno zavezujočem (kot bi bilo z aktivacijo 5. člena). Povsem logično je seveda, da se je konflikt v Afganistanu nacionaliziral zaradi podpore talibanske oblasti teorističnim skupinam na čelu z Al Kaido.

V nadaljevanju se Mekina sprašuje o »vojaškem povračilu Saudski Arabiji« glede na nacionalno pripadnost napadalcev/organizatorjev napada. Nacionalna pripadnost teroristov ne definira nacionalnih interesov države, iz katere prihajalo. Pomembno dejstvo pri tem je, da je uradni verski režim Saudske Arabije vahabizem, radikalnejša ločina muslimanske vere, vendar radikalna glede sankcij (represivnega aparata) in fundamentalističnega ter konservativnega razlaganja Korana. Al Kaida na čelu z Osamo bin Ladnom (ki je član premožne saudske robine, povezane tudi s kraljevo družino) zavrača vahabizem in je predstavnica globalnega džihadizma. Težijo k zamenjavi (versko nelegitimne) saudske monarhije z globalnim/regionalnim islamskim kalifatom. Ko se navaja Saudsko Arabijo kot glavno financerko terorizma je potrebno razumeti, da to ni njena državna politika. Finančna sredstva so odtekala iz države v teroristične organizacije preko zasebnih pravnih subjektov (humanitarnih organizacij itd), kar so omogočali slabi finančni nadzorni mehanizmi.

Glede narave operacije in bojnega delovanja je potrebno ločiti ameriško vodeno koalicijsko operacijo OEF in Natovo stabilizacijsko (mirovno) operacijo ISAF, v kateri Slovenska vojska (SV) deluje pod strogimi nacionalnimi omejitvami – ki jih mimogrede v OEF ni.2 Ko govorimo o »sodelovanju« SV v t. i. »pravih bojih«, se moramo zavedati, da gre za sodelovanje v OMLT (operativnih skupinah za mentorstvo in povezavo), znotraj katerih so inštruktorji tudi mentorji Afganistanski nacionalni armadi (ANA) in jih kot taki spremljajo na patruljah itd. Težko pa je govoriti o načrtovanih bojnih operacijah (v stilu ameriško vodenih ofenziv), saj ANA nanje trenutno niti pripravljena ni – z našo pomočjo ali brez. OMLT sestavljajo častniki in podčastniki inštruktorji, preostali kontingent pa logistična (NPE) in bojna podpora (vod za bojno podporo, opremljen s SKOV 8 x 8 svarun).

Besede brigadirja Marka Carleston-Smitha (pa tudi generala Stanleya A. McChrystala itd) se rado jemlje iz konteksta (tudi v prispevku Katedre). Da v Afganistanu »ni moč pričakovati odločilne vojaške zmage« in da »vojne ne bomo dobili nikoli« je popolnoma razumljivo, saj si nihče niti ne prizadeva, da bi jo. Vojna v Afganistanu ni vojna, ki bi jo bili »zavojevalci«, (t. i. okupatorji) in lokalni branitelji. Vojna v Afganistanu je podaljšek državljanske vojne, t. i. saurske revolucije iz konca sedemdesetih let, ki se je razplamentela s sovjetsko invazijo na Afganistan. Z zmago mudžahedinov nad komunisti se državljanska vojna ni končala, temveč se je le še okrepila in »nacionalizirala« (bolje rečeno dobila etnične prvine, saj Afganistan kot nacionalna država nikoli ni obstajal). Talibani kot sorazmerno novo politično gibanje so v 1996 prevzeli oblast in s trdo roko državo držali skupaj – predvsem zaradi večinske paštunske podpore.3  Edino logično je torej, da bodo Afganistanci (kot umeten narod, v katerem so Paštuni, Uzbeki, Tadžiki itd) sami končali vojno, pri čemer jim mednarodna skupnost lahko samo pomaga. Zakaj mednarodna skupnost? Ker operaciji ISAF in OEF še zdaleč nista edino merilo prizadevanj v Afganistanu.4 Smisel ISAF je v tem, da ANA prevzame odgovornost za državno varnost in stabilnost.

Seveda Igor Mekina popolnoma pravilno ugotavlja, da je Karzajev politični sistem močno skorumpiran in nelegitimen – gre dejansko za marionetno vlado. Vseeno je trditev iz same peticije, da »smo v očeh večine Afganistancev okupator« popolnoma iz trte zvita in nima nobene razumne podlage. Destvo je, da Afganistan kot nacionalna država ne more funkcionirati, česar se zaveda tudi Karzaj, ki skuša z drugačnimi vzvodi (delna avtonomija, tribalizacija, nacionalna sprava itd) vzpostaviti delujočo in legitimno oblast. Napore vlade in mednarodne skupnosti v Afganistanu zavračajo predvsem posamezniki in organizacije željne moči (tj. plemenski voditelji, gospodarji vojne, organizirani kriminal itd), nekateri Paštuni, ki zaradi etnične pripadnosti podpirajo talibane, globalni džihadisti zaradi ideologije itd. Javno mnenje pa je po raziskavah še vedno v veliki meri naklonjeno mednarodnim prizadevanjem – vsem incidentom navkljub. Le-to se namreč zaveda, da je trenutno skorumpirana oblast še vedno ustreznejša kot pa bodisi fundamentalistična diktatura talibanov bodisi ponovna eskalacija in partikularizacija državljanske vojne.5 Nenazadnje je tudi produkcija opija porasla izključno zato, ker so med talibanskim režimom oblastniki kmetom rezali roke zaradi produkcije opija, danes pa jih podpirajo (se iz njih financirajo). Dejansko se bo produkcija končala le s preusmeritvijo (npr. v žafran).

Stabilizacija Afganistana je trenutno v globalnem interesu, kateremu ne nasprotuje nihče, razen zgoraj naštetih subjektov znotraj samega Afganistana, ki pa ne predstavljajo legitimnih predstavnikov afganistanskega ljudstva. Težko je govoriti, še težje pa razumeti nujnost stabilizacije Afganistana in posredno ogrožanje mednarodne varnosti. Izhaja namreč iz osnovne premise, da varnost ni samoumevna in že zagotovljena dobrina.

  1. Izjema so odporniška/uporniška/vstajniška gibanja v domovini, ki se jim prizna mednarodnopravna subjektiviteta pod določenimi pogoji: odkrita nošnja oborožitvenih sistemov, oznake kot pripadnost enoti, oboroženim silam, organizaciji, uniformnost. []
  2. Prav zato države članice Nata navadno v OEF pošiljajo pripadnike specialnih enot, v ISAF pa regularne oborožene sile, dočim SV tudi s specialno enoto (tj. ESD) sodeluje v ISAF. []
  3. Več o tem v članku Lahko ameriška strategija za Afganistan doseže operativne cilje? Revija Slovenska vojska, str. 27-29. []
  4. V njih sodeluje Indija, Rusija, Singapur, Združeni arabski emirati, Južna Koreja, nevladne organizacije, privatna podjetja itd. []
  5. Trenutno je ta medblokovska, zato govorimo o vstajništvu: tj. vstaji proti državni vladi, dočim je v brezvladju strani bistveno več, vsaka pa si prizadeva za oblast ali vsaj del pogače []

Comments (25)

 

  1. Matej Fugina Matej Fugina je rekel/-la:

    Female Engagement Teams in Afghanistan: http://natochannel.tv/.

  2. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Udarna novica današnjega dne je bila spletna objava več desettisoč zaupnih dokumentov (vojaška in obveščevalna poročila) o operacijah v Afganistanu. Upravljalec spletne strani je objavo povzetkov dovolil še trem velikim medijskim hišam.

    Wikileaks: The Afghan War Diary 2004-2009 (izvorna stran)

    Spiegel Online International: Explosive Leaks Provide Image of War from Those Fighting It (analiza)
    Guardian: Afghanistan – The war logs (analiza)
    New York Times: The war logs (analiza)
    Al Jazeera (analize)

    Slovenski pogled (analiza: Bobovnik, Jeseničnik, Švegel, Grošelj) – RTV: Razkriti podatki ogrožajo vojake? (video)

    POSODOBITEV, 29.10.2010: Klemen Grošelj o novih dokumentih na WikiLeaksu: Najbolj zanimivi podatki so ostali skriti. Delo, 28.10.2010, str. 7.

    POSODOBITEV, 30.11.2010: Novo Wikileaksovo razkritje, tokrat diplomatskih depeš med ameriškim State Departmentom in veleposlaništvi po svetu: Novo Wikileaksovo razkritje – »sramota za Ameriko«, Svetovni mediji: Vihar v globalni diplomaciji, Delo komentira WikiLeaksova razkritja.

    POSODOBITEV, 4.12.2010:
    Spremljanje fenomena Wikileaks in njegovih razkritij, osvetljeno iz različnih zornih kotov, na enem spletnem mestu (Delo).

  3. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Predsednik republike podpira spremembe pri napotitvah slovenskih vojakov v tujino, odziv se nanaša na predlog novele zakona o obrambi, ki ga je pripravila skupina poslancev in predvideva spremenjeno vlogo in pristojnosti državnega zbora.

  4. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Karba, Dejan. 2010. “Vojaški in politični vrh ne vesta, v kaj se spuščamo.” Delo, 2. avgust. – vnešene izjave dr. Klemena Grošlja

    Videmšek, Boštjan. 2010. Izjema, ki bo postala pravilo? Delo, 2. avgust. – nizozemski umik

  5. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Radio Slovenija, 2. program. 2010. Nedeljski gost. Ljubljana, 1. avgust. – Gostja: Gordana Džordževič (veterinarska inšpektorica, civilna funkcionalna strokovnjakinja: PRT Herat).

    Radio Slovenija, 1. program. 2010. Studio ob 17-ih. Ljubljana, 3. avgust. – Gostje: dr. Ljubica Jelušič (ministrica za obrambo), Jožef Jerovšek (predsednik parlamentarnega odbora za obrambo) in dr. Klemen Grošelj (Katedra za obramboslovje, FDV).

  6. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Žbogar: Prisotnost mednarodnih sil je izboljšala razmere v Afganistanu
    Juri: Sodelovanje v vojni nekoristno; Grims: To je demagogija (video)

    Odbor DZ za zunanjo politiko je na zahtevo poslanske skupine Zares na nujni seji razpravljal o vlogi Slovenije v Afganistanu.

  7. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Dolenc, Gregor. 2010. pregled resolucij VS OZN o silah ISAF. Revija Slovenska vojska.

  8. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Zaveznik ali nasprotnik? – o potezah afganistanskega predsednika Hamida Karzaia

  9. Jure Mikelj Jure Mikelj je rekel/-la:

    Poročilo o propadlem projektu mednarodne skupnosti (poročevalec Evropskega parlamenta Pino Arlacchi: »Poročilo o novi strategiji za Afganistan«)

    Na spletnih straneh Evropskega parlamenta je dostopno sporočilo za medije in osnutek gradiva (Draft report on a new strategy for Afghanistan – slovenska verzija).

    Ne Nato, ne talibi v tej vojni ne morejo zmagati
    – intervju s Pinom Arlacchijem.

Leave a Reply