ŠTAB | varnost vs. konflikt

Delavnica Partnerstva za mir 2009: “Poslanstvo organizacij rezervnih častnikov v pogojih profesionalizacije oboroženih sil”

Objavil Matej Fugina, 27. julij 2010

Med petnajstim in osemnajstim oktobrom 2009 je na Brdu pri Kranju potekala mednarodna delavnica z naslovom Poslanstvo organizacij rezervnih častnikov v pogojih profesionalizacije oboroženih sil, v organizaciji Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), Odbora Partnerstva za mir (PfP Committee) in Medzavezniške konfederacije rezervnih častnikov (CIOR). Člani Društva študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) so sodelovali pri sprejemu gostov, kot zapisnikarji v delovnih skupinah in pri realizaciji zaključnih poročil. Ta objavljamo prirejena tudi v slovenščini z namenom deliti ključne ugotovitve, izpostavljene na kratkih zaključnih predstavitvah delovnih skupin.

Foto galerijo si je moč ogledati tukaj. Dnevni red si je moč ogledati tukaj.

Glavne teme mednarodne delavnice so med drugim zajemale:

• ravnotežje med celovito (večdimenzionalno) nacionalno obrambo in manjšimi poklicnimi (ekspedicijskimi) oboroženimi silami,
• razmerje med strateško in pogodbeno (prostovoljno) rezervo,
• integracijo rezerve v koncept kolektivne obrambe,
• ravnotežje med potrebo po poklicnih častnikih (profesionalcih) in rezervistih s specialnimi tehničnimi znanji (specialistih),
• CIMIC (civilno-vojaško sodelovanje),
• doktrinarno transformacijo: sodelovanje rezervnih častnikov v mednarodnih operacijah in misijah (MOM); tudi bojnih operacijah (operacijah višje intenzivnosti),
• integracijo rezerve s poklicnimi enotami (predvsem na področju kritične infrastrukture),
• ravnotežje med varnostno arhitekturo Nata in EU – upravljanje s kritično infrastrukturo,
• rezerviste in organizacije rezervnih častnikov (ROA) kot povezavo med oboroženimi silami in družbo,
• potrebo po uporabi rezervnih častnikov kot promotorjev oboroženih sil in prenašalcev ključnega civilnega znanja in veščin v oborožene sile (konstruktivna kritika in dialog z oboroženimi silami) itd.

______________________________________________

Delovna skupina I: Profesionalizacija oboroženih sil – vpliv na rezervo (Matej Fugina, Dejan Redek)

• Razmah profesionalizacije oboroženih sil na začetku 21. stoletja je dejstvo,
• usposabljanje rezervistov je postalo manj pomembno – ne drži za vse države,
• ROA ostajajo glavni promotorji pozitivnega odnosa do nacionalne obrambe in varnostnega sistema v družbi,
• mednarodna skupnost je iz leta v leto intenzivneje vključena v MOM,
• vključevanje rezervistov v MOM mora temeljiti na premišljeni študiji njihovih zmožnosti in kvalifikacij,
• razmeščene rezervne sile morajo biti usposobljene na sprejemljivi vojaški ravni,
• ROA morajo na nacionalni ravni postati osrednji svetovalec v zadevah v zvezi z rezervo,
• ROA imajo kot nevladne organizacije enkratno mesto med oboroženimi silami in družbo,
• za učinkovito rabo rezervistov je potrebna podatkovna baza civilnih veščin/kvalifikacij,
• ROA so najbolj kvalificirane za predstavljanje rezerve nacionalnim parlamentom,
• ROA ne morejo biti odgovorne za reintegracijo rezervistov iz MOM; to je odgovornost vlade,
• ker so rezervisti porabniki obrambnega proračuna le v določenem obdobju, je njihova uporaba stroškovno učinkovita,
• nivo ambicij v političnih odločitvah je ključnega pomena.

______________________________________________

Delovna skupina II: Prakse in scenariji v boju proti terorizmu (CT) in v obveščevalni sferi – dejstva o sodelovanju in izmenjavi informacij (Matej Ramuta, Lan N. Janković)

Osrednji problemi:

• pridobivanje informacij preko socialnega mreženja (četudi izven legalnih okvirjev) je enostavnejše,
• formalna in legalna izmenjava informacij sta časovno potratni,
• neformalne situacije podpirajo ali nadomeščajo formalne (informacijska tehnologija, uporaba interneta namesto intraneta itd),
• pomanjkanje formalne moči ali mehanizmov v organizacijskih strukturah CT (ali v obveščevalnih) za vzpostavljanje horizontalnega sodelovanja in izmenjave informacij,
• pomanjkanje horizontalne komunikacije (obhod čez vrh hierarhične strukture),
• glavni problem v vertikalnih strukturah so nivoji odločevalnega procesa,
• sveti za nacionalno varnost so brez ustreznih postopkovnih pravil (v horizontalnem sodelovanju),
• neenakovredna participacija ministrstev v strategiji CT,
• horizontalno sodelovanje je ključno tudi na taktični ravni organizacije (v CT sodelovanje vojske in policije pri izmenjavi izkušenj ipd),
• doseganje vojaških ciljev s političnimi sredstvi predstavlja problem,
• hierarhičnost deluje le na strateški ravni,
• vojska deluje pod strogim pravnim okvirjem, pravili in SOP – pomanjkanje fleksibilnosti,
• potreba po sodelovanju s sodnim sistemom: procesi bi morali biti istočasni (v praksi sodni sistem zaostaja za policijo),
• potreba po študijah primerov,
• problem različnih odgovornosti (rules of  engagement, javnost in izmenjava informacij itd),
• pomanjkanje sodelovanja med vojaško in civilno obveščevalno sfero,
• problem tekmovalnosti med ministrstvi in pomanjkanja politične volje,
• pomanjkanje koordinacijskih mehanizmov,
• pomanjkanje mednarodnega sodelovanja med vojaškimi obveščevalnimi sistemi (Irak, Afganistan),
• potreba po procesiranju informacij (v izogib prenasičenju informacij ali podatkov).

Dobre prakse:

• okrogle mize so primer dobre prakse na horizontalni ravni sodelovanja in izmenjave informacij,
• univerzalna vojaška šola ali akademija (za vse zvrsti oboroženih sil, policijo, carino, žandarmerijo itd) ustvarja koordinacijo in socialno mreženje,
• denar je glavno sredstvo motivacije: potrebno doseči nov model obnašanja in razmišljanja (motivacija iz potrebe po varnosti itd).

______________________________________________

Delovna skupina III: Srečevanje z manjšo finančno podporo aktivnostim organizacij rezervnih častnikov (Luka N. Končina, Janja Jamar)

1. Koliko sredstev naj bi bilo namenjenih rezervnih častnikom?

Različne države imajo podobne probleme s financiranjem rezervnih organizacij in rezervnih sil. Finančna kriza je pridobivanje finančnih sredstev in logistične podpore pri izpolnjevanju poslanstva le še otežila.

• Vladno financiranje: udeleženci so izpostavili poenostavitev organiziranja ROA s fiksnim proračunom oziroma zagotovljenim odstotkom proračuna oboroženih sil – za lažje načrtovanje in izvedbo programov in idej.
• Nevladno financiranje: skoraj vsi udeleženci so našli možnosti za nevladno financiranje, pri nekaterih ROA financirajo izključno člani: bodisi s članarino bodisi s plačano udeležbo na aktivnostih.

Nekatere organizacije so lahko odvisne izključno od prispevkov.

2. Kako ohraniti interes bivših (rezervnih) častnikov za promocijo oboroženih sil in podajanje vojaških izkušenj?

• Zakonodaja: s spremembo trenutne zakonodaje ali z aktivno podporo zakonodajalcev organizacijam rezervnih častnikov. Rezervni častniki imajo možnost utrditi svoj položaj v očeh članov in bodočih članov ROA. V mnogih državah je potrebno nadgraditi status rezervnih častnikov. Pravice in dolžnosti rezervnih častnikov se morajo razjasniti, tj. obveznosti rezervistov do ministrstva za obrambo in obratno.
• Uspešna promocija organizacij: ugotovili smo, da je število ROA (udeleženk delavnice) neuspešnih v odnosu (približevanju) do potencialnih članov. Na tem področju je potrebno še veliko storiti.

Vsaka organizacija ima različen pristop k problemu:

• vidne aktivnosti (ali javnost razume organizacijo),
• profesionalnost organizacij,
• več horizontalnih povezav z ostalimi vojaškimi organizacijami,
• sodelovanje in izobraževanje mladine (ali se organizacija poistoveti tudi z mlajšo generacijo),
• promoviranje vrednosti vojaštva,
• povezava med oboroženimi silami in družbo (v državah s poklicno vojsko se povečuje razkorak med oboroženimi silami in družbo),
• ali organizacije vračajo skupnosti,
• ali imajo rezervisti občutek potrebe po teh organizacijah,
• boljša multilateralna komunikacija med skupinami pod krovnimi organizacijami,
• izobraževanje ljudi v odločevalnem procesu ipd.

3. Kako dobiti izobraženo jedro za sodelovanje v organizaciji?

Ne le da morajo člani ohranjati organizacijo, temveč morajo apelirati na ljudi z izkušnjami, ki razumejo potrebe po rezervnih častnikih in podčastnikih. En način pridobivanja teh je iz skupnosti upokojenih častnikov, ker so polni znanja in želijo prispevati.

• Vsak častnik, podčastnik in vojak odraža organizacijo, v kateri dela: pridobivanje njihovega inputa je nujno za promocijo njihovih pravic in statusa. To bo pripomoglo k izboljšanju njihove vloge v družbi in organizaciji.

4. Ostale ideje potrebne vpogleda

Mednarodno sodelovanje ROA lahko deluje kot varnostna mreža oziroma kot povezava med udeleženkami v konfliktu z namenom preprečevanja bodočih eskalacij. CIOR preko Partnerstva za mir pomaga državam premostiti razhajanja. Vsi smo profesionalci, ki se borimo za iste cilje, zato bi morali sodelovati ne glede na nacionalno pripadnost. Potrebno bi bilo razmisliti o projektih, kot so mednarodna vojaška tekmovanja.

Izpostavljena je bila tudi potreba po sodelovanju z državami, ki trenutno še niso članice CIOR. Pomoč je potrebna državam, ki nimajo vzpostavljenih ROA. Transformacija iz velikih naborniških oboroženih sil v manjše profesionalne sile je težka. V dobi tranzicije smo se veliko naučili in lahko delimo svoje izkušnje. ROA lahko tovrstne tranzicije olajšajo glede na količino izkušenj.

Prevod in priredba: Matej Fugina, originalna poročila (v angleščini) dostopna tukaj.