Voják 21 – češki bojevnik 21. stoletja

Objavil Matej Fugina, 27. februar 2011

acr-v21Prispevek je kratka analiza nacionalnega projekta bojevnika 21. stoletja po kategorizaciji njegovih podsistemov v predhodnem članku. Izbrana enota analize je češki projekt Voják 21 (V21), ki se z določenimi komercialno dostopnimi rešitvami ter sodelovanjem civilnih in vojaških znanstvenih zmogljivosti že približuje končnim operativnim zmogljivostim. Češke oborožene sile (AČR) so zanimive za preučevanje tudi zaradi svoje zgodovine v vzhodnem bloku ter trenutne severnoatlantske evforije. Čehi mednarodne operacije na čelu z Afganistanom jemljejo kot nacionalno dolžnost in hkrati pojmujejo kot ključen del nacionalne obrambe v okviru kolektivne obrambe in kolektivne varnosti. Temu seveda sledijo tudi tehnološko in doktrinarno. Namen V21 je integracija že delujočih sistemov in posameznika v funkcionalno celoto na ravni majhnih taktičnih enot (skupin) za izboljšanje poveljevanja in nadzora, mobilnosti, možnosti preživetja in prevlade v okolju ter operacijah. Sistem optimizira realnočasovni odločevalski proces vojakov in poveljnikov.1 Skupaj s standardnimi kompleti V21 se razvija tudi modificirane verzije za različne specialnosti in poveljnike. Končna številka vseh kompletov zaenkrat še ni znana, se pa govori o približno 900 sistemih, s katerimi bi opremili dva do tri bataljone do leta 2014 oziroma 2015. Po tem letu se že govori o izboljšani verziji sistema in o številkah do 3000 kompletov. Čeprav V21 ni del TG-1, se razvija v skladu z zahtevami in opredelitvami Nata. Celovit sistem V21 se je razvijal v okviru dveh podprojektov češkega državnega podjetja VOP-026: projekta Vojbud (2004–2006), zadevajoč zmogljivosti posameznika V21, ter projekta Sesedák (2007–2009), zadevajoč integracijo bojevnika V21 z mehanizirano platformo v modularni bojni sistem (MBK21). Končni cilj je zagotoviti sedem različnih sistemov za izkrcano skupino, ki se razlikujejo le v programski opremi. Vzporedni projekt V21 je Vvhledáváni (2007–), katerega cilj je vzpostaviti sistem nadzora fizičnega stanja vojaka: telesne temperature, pulza, krvnega pritiska, hidracije itd.2

V novembru 2009 je bila izvedena trifazna evalvacija V21: testiranje v VOP-026, tehnična ocenitev na Univerzi za obrambo ter sprejemno testiranje v AČR. Sistem je bil testiran tudi z integracijo v regularno vojaško enoto, tj. 102. izvidniški bataljon, po Natovi specifikaciji gre za SOF. Testi so pokazali polno integracijo sistema vojaka s platformo. Končni koraki v razvoju V21 so izboljšanje programske opreme ter menjava posameznih delov pehotne oborožitve in opreme, ki jih projekta Vojbud in Sesedák nista zajela: standardizacija jurišne puške, optoelektronske namerilne naprave itd.

Razlog za tako hiter premik od konceptualne zasnove do operativne uporabe tiči v poenostavljanju koncepta V21 ter dajanje prednosti praktičnosti in trenutnim bojnim operacijam, pri čemer se je VOP-026 zgledoval zlasti po pripadnikih čeških specialnih sil v Afganistanu. Znanstveni razvoj je dal le integriran koncept, njegova implementacija pa je bila izvedena s posameznimi podprojekti in nabavami že obstoječih (tudi komercialnih) podsistemov.

 

Voják 21 – sistem

 

1. Naglavni (čeladni) podsistem. Sestavlja ga monokularni ali binokularni nočnogled, večpredstavnostni naglavni zaslon (HMD, Helmet mounted display) in nizkosvetlobna video kamera. Kamera je montirana na čelado in ne na orožje posameznika. Prednost tega je boljša kvaliteta posnetka in konstantni pregled nad dogajanjem, slabost pa da vojak ne more pregledati območja izza kritja brez dviga glave izza kritja ali snetja kamere. AČR je naročila preko dobavitelja HQH Systems kamero V.I.O. POV.1. Ta zagotavlja pri najnižji resoluciji (320×240 pik pri 15fps) 15 ur digitalnega snemanja na eno 2GB SD spominsko kartico, ima 110° kot snemanja, maksimalno resolucijo 720×480 pik pri 30fps (sličic na sekundo). Upravlja se jo lahko brezžično do pet metrov razdalje, je izredno odporna proti vodi, prahu in šoku. POV.1 omogoča dva tipa snemanja: LOOP, ki snema posamezne dele vnaprej nastavljene dolžine, in CLIP, ki snema kot običajna kamera. Mikrofon ima -40dB občutljivost pri 1kHz ter maksimalni hrup do popačenja 80dB. POV.1 ima direkten analogni NTSC/PAL avdio in video izhod za neposredno predvajanje. Nizkosvetlobnost zagotavlja barvni svetlobni senzor z občutljivostjo 5 lux in enobarvni z manj kot 0,1 lux. Formata snemanja sta: digitalni MPEG-4/AVI (DivX Codec) in NTSC/PAL analogni.3

Konkretnih podatkov za nakup HMD še ni, na predstavitvah sistema V21 so prikazali zaslon organskih svetlečih diod (OLED – Organic Light Emitting Diode) Super VGA.  Prednost OLEG zaslonov je izredna tankost in kratek odzivni čas, idealen za video posnetke. Slabost prikazanega HMD je, da ni prosojen, kar namiguje na dve rešitvi: bodisi da vojak okolico spremlja z enim očesom, z drugim pa sprejema poenostavljene informacije bodisi da se informacije izrisujejo na direktnem digitalnem posnetku maksimalne resolucije. Slabosti HMD zaslonov v primerjavi z naprednejšim prosojnim HUD sem že omenil v predhodnem prispevku, je pa HMD tehnologija trenutno dostopnejša.

Pripadniki čeških specialnih sil (601. skupina speciálních sil generála Moravce, 601. SkSS) uporabljajo kot standardni čeladni nočnogled monokularno napravo KLARA in binokularno napravo KLARA. Obe delujeta na principu ali infrardeče svetlobe ali ojačitve svetlobe (iz zvezd in meseca), pri čemer sistema vsebujeta varovalko pred nenadno visoko svetlobno ojačitvijo. Vidni kot naprav je 50°, minimalna razdalja izostritve je 25 cm, delujeta v temperaturnem razponu -30° C do +55° C, sta vodoodporni, delujeta čez 20 ur in imata maso 450 kg. V uporabi je tudi ameriški binokularni nočnogled M952, delujoč na istem principu, z vidnim kotom 40°, temperaturnim razponom delovanja od -32° C do +49° C in vodoodpornostjo do 20 m globine, kar ga naredi primernega tudi za potapljaške diverzantske operacije.4

2. Podsistem zvez. Sestavljata ga dve radijski napravi češkega podjetja Dicom: osebna radijska naprava UHF PR20 in radijska naprava poveljnika skupine VHF RF20. Slednja je zelo visokofrekvenčna (25.000–145.9875 MHz) radijska naprava za komunikacijo na horizontalni (druge enote) in vertikalni (poveljstvo) ravni z možnostjo pošiljanja kratkih FLASH sporočil in podatkov s hitrostjo 16 kbit/s. Osebna radijska naprava PR20 (oziroma PRR20, personal role radio) je del vsakega kompleta V21. Deluje na ultra visokem frekvenčnem področju in sicer v področju od 2400 MHz do 2483,5 MHz in podpira 240 možnih kanalov (razmik med kanali 347,92 kHz). Naprava dela v načinu spread spectrum, ki kombinira različne modulacije za optimalno zaščito prenosa: časovno skakanje oziroma time hopping (kodirano izklapljanje oddajanja signala), frekvenčno skakanje, oziroma frequency hopping (kodirano menjavanje frekvence oddajanja) ter OFDM (Orthogonal Frequency Division Multiplex), razčlenjevanje in kombiniranje signalov po kanalih ter nato ponovno sestavljanje v kodiranem zaporedju pri prejemniku. Učinkovit domet je do 1000 m, pri čemer se lahko podaljšuje ali izboljšuje kvaliteta prenosa z avtomatsko retranslacijo (npr. v stavbah). Uporablja se v skupinah do 30 uporabnikov. Vrste dela so full duplex (simultana oddaja in sprejem) in ad hoc digitalno omrežje brez dodatne infrastrukture. PR20 omogoča hkraten prenos glasu in podatkov s hitrostjo 16 kbit/s, hiter prenos podatkov (brez sočasnega govora) 160 kbit ter štiri simultane selektivne klice (skupina oziroma team). Masa radijske naprave je 230 g in 220 g baterije. Baterija v razmerju sprejem:oddaja:stand-by 1:1:10 zdrži do 24 ur.5

3. Informacijski sistem in procesor. Jedro sistema V21 predstavlja majhen in izredno vzdržljiv prenosni računalnik, podprt z ustrezno programsko opremo, ki ga vojak upravlja preko štirih stikal, bodisi pritrjenih na jurišno puško bodisi na rokavici z integriranim zaslonom. V računalnik so priklopljene vse ostale naprave, ta pa opravlja vlogo preračunavanja oziroma procesiranja podatkov in že obdelane informacije, tj. selekcionirane, poenostavljene in interpretirane, pošilja posamezniku in hkrati tudi njegovemu poveljniku. Tega poleg vojakovih osebnih podatkov (usmerjanje ognja, Identification friend or foe, dodatno zavedanje – Situation awareness itd) zanima tudi nahajanje vseh sil v prostoru in celotna realnočasovna slika bojišča, hkrati pa z realizacijo projekta Vvhledáváni tudi psihofizično stanje lastnih sil. Za določanje lastnega položaja računalnik vsebuje osebni navigacijski sistem, ki ga sestavlja satelitski navigacijski sistem (trenutno GPS) in inercijski navigacijski sistem.

Čeladni podsistem (video kamera) in podsistem zvez pa ne bosta edini input v informacijski mreži. Glavni cilj AČR je združitev sistema C4I in STAR na nacionalni in nadnacionalni ravni. To pomeni povezljivost z artilerijskimi izvidniškimi vozili in radarji (npr. sistema ISTAR sněžka in ARTHUR), sonarjem, letali (primer ameriškega Joint STARS) in brezpilotnimi letalniki (UAV) ter s primerljivmi zavezniškimi sistemi v mednarodnih operacijah. Češke oborožene sile že uporabljajo UAV tipa sojka III in za potrebe delovanja v Afganistanu miniaturni UAV (MUAV) MQ-11 raven. Na češki Univerzi za obrambo v Brnu razvijajo tudi druge tipe MUAV, zlasti na helikopterski osnovi zaradi zmožnosti lebdenja. Primer enega je prototip black spirit, osnovan na raptorju 60. Poletelo je tudi večje letalo UAV TCX-A1.

Glavni izziv k izboljšanju sistema predstavlja posodabljanje programske opreme in čipovja v osrednjem računalniku. Prvotni sistem je uporabljal procesor AMD x86. Trenutno iščejo alternative v Power PC, Intel ATOM in Texas Instruments OMAP. Programska oprema išče optimalne rešitve na področju bojnega menedžmenta ter hkrati skuša zagotoviti sistemsko odprtost, interoperabilnost in združljivost z ostalimi nacionalnimi in nadnacionalnimi informacijskimi sistemi.

Trenutno ima v V21 vsak podsistem svoj vir napajanja. Glavno slabost predstavlja logistika in menjavanje virov napajanja na terenu. Je pa res, da je ta enostavna in komercialna rešitev omogočila, da je V21 operativen. Vseeno AČR razvijajo možnost enotnega vira napajanja, da bi lahko vse naprave vojak polnil v matičnem vozilu. To pa je možno zagotoviti že s sistemom, ki omogoča hiter priključek posameznih enot na podlagi različnih variant USB priključka.

4. Podsistem oborožitve s pripadajočo optoelektronsko opremo. Trenutna oborožitev posameznika v AČR, jurišna puška Česká Zbrojovka (ČZ) vz. 58,6 češka varianta sovjetskega AK-47, se počasi umika naslednici ČZ 805 bren. Glavne razlike med ČZ vz. 58 in jugoslovansko AP M70 ter sovjetskim AK 47 so: (1) selektor izbire ognja, ki je popolnoma ločen od izmetala tulcev in mehanično blokira sprožilec, (2) ločena nosilec zaklepa in plinski bat kratkega hoda (19 mm), ki ga od nosilca zaklepa loči kratka povratna vzmet, (3) v pokrov zaklepišča sta vpeti dve povratni vzmeti (za kladivce in za nosilec zaklepa), (4) padajoči (ne rotirajoči) zaklep, (5) mehanizem proženja, ki ga tukaj sestavlja povratna vzmet na pokrovu zaklepišča (in ne navita vzmet na kladivcu) in cilindrično »kladivce« – t. i. striker.7 ČZ vz. 58 obstaja v variantah s fiksnim lesenim kopitom (vz. 58 P), zložljivim kovinskim kopitom, ki se zloži na stran (vz. 58 V) in verziji s specialnimi vodili za nočnogled vz. 58 Pi.

AČR v pričakovanju nove jurišne puške in na zadovoljstvo svojih sil v Afganistanu ČZ vz 58 niso predelale iz ruskega 7,62 mm v Natov kaliber 5,56 mm, kot so to storili na primer Poljaki z Łucznik wz. 96 beryl, Srbi z Zastavo M90 itn., so pa v okviru vodje projekta švicarskega proizvajalca Brügger&Thomet posodobili različico vz. 58 Pi, ki je prejšnja specialna in nekompatibilna vodila za ostalo taktično opremo zamenjala z vodili picatinny (STANAG 2324), na katera se pritrdijo prednji ročaj, vsa optoelektronska oprema (nočnogled VV 2004 na pokrov zaklepišča, 601. SkSS še optiko Trijicon reflex na plinski valj), laser in taktična svetilka. ter na puški zložljivo kopito. Standardna oborožitev posameznika v čeških oboroženih silah te opreme ne obsega, pravzaprav bo tudi optične namerilne naprave dobila šele z novo oborožitvijo, primer, ki nam je znan tudi v Sloveniji.8

Po številnih zavrženih projektih (npr. ČZ 2000) je bil na ministrstvu za obrambo sprejet sklep o nakupu ČZ 805, ki bo uporabljala standardno strelivo 5,56 NATO, avtomatska puška pa je tudi večkaliberna, kar pomeni, da je možno z menjavo cevi in zaklepa uporabljati tudi rusko strelivo 7,62 Russian in specialno strelivo 6,8×43 mm Remington SPC.9 Zanimiv je izbor kalibrov, ne toliko specialni Remington, kar niti ni presenetljiva izbira glede na specifike in njegovo postopno razširjanje, temveč ruski 7,62 glede na več kot očitno spogledovanje s Herstalovim FN SCAR pri razvoju nove puške. Medtem ko SCAR prihaja v dveh variantah, SCAR-L in SCAR-H, t. i. lahki in težki varianti, tj. standardni oborožitvi posameznika in podporni oborožitvi kalibra 7,62 NATO (7,62 x 51 mm), prihaja ČZ v standardni Natovi in »ruski« verziji, kar je za potrebe delovanja v Afganistanu in v danem trenutku, ko ima Češka polna skladišča starega streliva, dobrodošlo, na dolgi rok pa nesmiselno, da ne govorimo o odlični priložnosti za podporno orožje, tako avtomatsko (ameriški SAW) kot ostrostrelno (ameriški DMR). ČZ 805 namreč omogoča streljanje s posamičnim ognjem z ročnim napenjanjem orožja z odprtjem plinske komore (DMR) in ponuja dvojni simetrični bobenski nabojnik (SAW).

ČZ 805 deluje po principu odvoda smodniških plinov z rotirajočim zaklepom in batom kratkega hoda. Modularna zasnova ji omogoča integracijo podcevnega bombometa 40mm (odpirajoč na stran). Puška ima zložljivo (na stran) in nastavljivo kopito, sprednji ročaj, iz katerega se potegnejo teleskopske nožice, večnamenski bajonet, štiristopenjski selektor ognja (dodan kratek rafal dveh nabojev), ki je na obeh straneh in lahko dostopen s kazalcem roke na pištolskem ročaju.

Orožje posameznika bo integrirano z optoelektonskimi sistemi, ki jih je razvilo češko podjetje Meopta. Celoten sistem se imenuje Modular Sighting Systems for Assault Rifles (modularni namerilni sistem za jurišne puške).10 Modularnost zagotavlja prosto kombiniranje posameznih podsistemov glede na nalogo. Sistem sestavljajo naslednji elementi:

  • ZD-Dot: je optoelektronska namerilna naprava brez povečave tipa rdeča pika (red dot), ki ima možnost regulacije (10 stopenj podnevi, 10 stopenj ponoči), se napaja na 1,2 V ali 1,5 V ali 3 V s standardnimi AA baterijami, ima temperaturni razpon delovanja naprave od -35° C do +55° C in maso naprave 400g. Kvaliteto slike in preciznost zagotavljajo štiri tipi optičnih plasti: za svetlobno prepustnost, refleksijo, zmanjšan odboj (zmanjšanje vidljivosti optike nasprotniku) in nočni način. Astigmatizem je zmanjšan s konstrukcijo leče, ki izniči učinek vertikalne in horizontalne paralakse.
  • MonoKlára 3x: je nočnogled s trikratno povečavo, ki se z dodanimi držali za vertikalne in horizontalne popravke lahko uporabi tudi kot namerilna naprava.
  • Taktična svetilka in infrardeči filter: svetilka se pritrdi na picatinny vodila spredaj na puški, stikalo gre bodisi na roko bodisi na prednji ročaj. Filter se namesti na svetilko in blokira vidno svetlobo, prepušča pa IR svetlobo, ki jo vidimo z nočnogledom, nasprotnik pa s prostim očesom ne Dodatna dnevna DV-Mag3 in nočna NV-Mag3 optoelektronska namerilna naprava: se uporabljata v kombinaciji z ZD-Dot, obe napravi imata trikratno povečavo in enake zmogljivosti kot ZD-Dot.
  • Laser: z rdečo ali zeleno namerilno piko omogoča merjenje brez optične naprave podnevi, primarno pa je namenjen uporabi z nočnogledi, saj njegova vidna pot označuje pot izstrelka (Meopta).

 

Trenutna osebna oborožitev v AČR je pištola ČZ 82, s strelivom 9 x 18 mm makarov. Po slabih izkušnjah v Afganistanu jo bodo menjali. Uradni tehnični razlog za zastoje v Afganistanu ni znan, lahko pa o njem sklepamo. ČZ 82 deluje po principu neblokiranega zaklepa (ang. blowback), kar pomeni da ima fiksno cev, tulec pa deluje s plini neposredno na zaklep. V peščenih območjih lahko ta kratek vmesni hod, ko se tulec izloča, povzroči številne zastoje, tako kot jih originalni Stonerjev princip. O novi osebni oborožitvi se ugiba. V mednarodnih virih zasledimo, da bo ČZ 82 nadomestil avstrijski Glock 17, kar je najverjetneje sklep glede na uporabo tega med pripadniki 601. SkSS v Afganistanu. Po drugi strani predstavniki Česke Zbrojovke zatrjujejo, da bo nova oborožitev njihova, tj. CZ 75 SP-01 phantom 9 x 19 mm.

 

5. Podsistem zaščite in nošenja. V resnejšo analizo tega se pri projektu V21 se ne morem spustiti, saj o njej ni bilo nič konkretnega predstavljenega in povedanega. Zaenkrat AČR ohranja svoje komplete opreme za nošenje, ki so sicer modularni, vendar temeljijo na principu bojnega (ledvenega) pasu in oprtnika (tako kot slovenski). Predstavljeni sistemi nošenja temeljijo na kombiniranju zmogljivosti balističnega jopiča oziroma izvidniškega jopiča, ki je oprijet, ter oprtnika – gre torej za jopič, ki ga je možno razpeti in ga skupaj držijo samo trakovi (tako kot oprtnik), zaščitne plošče pa se vložijo neposredno v taktični jopič. Predstavljeni so bili tudi novi balistični jopiči z boljšo zaščito vratu in zgornjih okončin, pri čemer ne gre več le za kevlarski trak ter ramenske plošče, temveč za poseben ovratnik in integrirane plošče na nadlahti. Seveda je na račun zaščite močno okrnjena mobilnost. Alternativa je jopič NPP-06, ki ga uporabljata 601. SkSS in 102. izvidniški bataljon, z integriranim sistemom balistične zaščite in nošenja. Taktični jopič vsebuje dve zaščitni plošči (spredaj in zadaj), ki preneseta en strel kalibra 7,62x63mm (30-60 Springfield) ali tri krogle streliva 7,62 x 39 mm. Na jopič se nato modularno pritrdijo torbice za nabojnike, radijsko napravo, ročne bombe itd. Čelada je standardni kevlar in najlon. Češke oborožene sile vztrajajo na dveh dosedanjih tipih kamuflaže: na gozdnati (woodland) vz. 95, ki ima štiribarvni prekrivajoči se (v primerjavi s trenutno uniformo Slovenske vojske, kjer so barve v t. i. vzorcu sestavljanke) lisasti vzorec iz svetlo zelene, olivno zelene, črne in temno sive barve ter na dvobarvni puščavski vz. 85.11

  1. Majkusová, Blanka. 2006. Voják 21. století. [↩]
  2. Soldier Modernisation. 2009. Voják 21 programme moves ahead. [↩]
  3. V.I.O. 2010. SWAT Operations in POV.1. [↩]
  4. 601. SkSS. 2006. Basic armament and equipment of TF 601 operators in operation Enduring Freedom 2006, Afghanistan. [↩]
  5. Dicom. 2008. PR20 – Personal role radio in RF20 – EPM handheld transceiver. [↩]
  6. Princip delovanja odvod smodniških plinov, strelivo 7,62 Russian (7,62x39mm), teoretična kadenca 800 nabojev na minuto, bojna kadenca 120 nabojev na minuto, začetna hitrost krogle 705 m/s, dolžina cevi 390 mm pri dolžini puške 845 mm z iztegnjenim kopitom, razdalja med merkoma 353 mm, masa puške z bajonetom in brez okvirja je 2,91 kg ter s polnim okvirjem 3,77 kg. Vir: Česká Zbrojovka. Instruction manual CZ Mod. 58. [↩]
  7. 50AE.net. An Illustrative Comparison of the VZ-58 and AK-47. [↩]
  8. Nočnogled VV 2000 deluje izključno na principu ojačitve svetlobe, kar onemogoča nasprotniku zaznavo z infrardečim nočnogledom. Sistem vsebuje varovalko pred nenadno svetlobno ojačitvijo. Vidni kot naprave je 40°, minimalna razdalja izostritve je 25cm, deluje v temperaturnem razponu -30° C do +55° C, je vodoodporna, deluje čez 20 ur in ima maso manjšo od pol kilograma. [↩]
  9. Gre za specialni naboj, ki je bil razvit kot kompromis med kroglo streliva 7,62x39mm in 5,56x45mm. Krogla kalibra 7,62mm z maso 8 g razvije z 39mm smodniške polnitve začetno hitrost približno 710 m/s z energijo na ustju cevi 2010 J. Bistveno manjša krogla kalibra 5,56mm z maso 4 g razvije začetno hitrost 940 m/s, a ima manjšo kinetično energijo na ustju – 1767J. Pri streljanju na 360m (400yd) ima krogla 7,62 bistveno slabše balistične lastnosti in drastično izgubi na hitrosti (397,2m/s), vendar zaradi teže ohranja večjo končno kinetično energijo (približno 631 J), kar ji omogoča večjo togotelesno prebojnost (les, pločevina, opeke, balistični jopič itd). Lažja krogla svojo prebojnost in smrtnost zagotavlja z izredno hitrostjo, ki se ohranja (približno 533 m/s), in povzroča zaradi majhne mase hude rane v mehkem tkivu, a ima slabo togotelesno prebojnost (ciljna energija 568 J). Kompromis med obema kalibroma so skušali razviti s specialno kroglo 6,8 mm, ki z začetno hitrostjo 800 m/s, maso krogle 7,5 g in kinetično energijo na ustju cevi 2385 J doseže na 360 m ob ciljni hitrosti 503,1 m/s kinetično energijo na cilju kar 949J, kar je za približno 67% več od Natovega streliva in 50% več od ruskega. Tu je potrebno opozoriti, da standardiziran Natov naboj SS 109 nima enakih prebojnih lastnosti kot npr. .223 Remington, saj vsebuje krogla trdo jedro, ki ji daje prebojnost. Opomba: gre za okvirni izračun optimalnosti mase krogle glede na njeno hitrostjo, brez upoštevanja empiričnih balističnih tablic, koeficienta krogle itd. [↩]
  10. Meopta. Modular Sighting Systems for Assault Rifles. [↩]
  11. Clausen, Henrik. 2010. Camouflage uniforms of the world. [↩]

Tags:, , ,

Filed Under: Tehnika

Leave a Reply