ŠTAB | varnost vs. konflikt

Reševanje na vodi in iz vode: nova občinska enota in regijska vaja

Objavil Jure Mikelj, 6. september 2011

V Bohinjski kotlini leži največje naravno stalno jezero v Sloveniji – priljubljena turistična in športno rekreativna točka. Do nedavnega je bila v primeru nesreče ali poplav strokovna pomoč precej oddaljena – na Bledu.¹

Uspešnost tovrstnega reševanja pogojuje ozko časovno okno in je odvisno od stanja ponesrečenca(-ev) in značilnosti vode, oddaljenosti reševalnih centrov in dostopnosti mikrolokacije nezgode, usposobljenosti in opremljenosti reševalcev (ali očividcev). Geografska odmaknjenost je botrovala temu, da sta bila v preteklem letu v Bohinju uresničena dva projekta: ustanovitev občinske enote Civilne zaščite (CZ) za reševanje na vodi in iz vode ter izvedba regijske vaje »Bohinj 2010«.

V času kopalne sezone bi ob Bohinjskem jezeru zaman iskali reševalce iz vode, ker so ti na voljo le na urejenih javnih kopališčih. Ob hudih nalivih predstavljajo grožnjo poplave in plazovi, ki zaprejo glavno prometnico do Bleda. Kot prvi posredovalci so bili aktivirani gasilci, ki niso imeli ustrezne opreme in zadostnega znanja, zato se je oblikovala namenska enota za reševanje iz vode. Sestavljajo jo pripadniki iz gasilskih vrst, ki so aktivni tudi v lokalnem potapljaškem društvu, teh je največ v PGD Savica – Polje, kjer so enoto vzeli pod skupno streho. Enota je še v povojih in se počasi razvija, tako kadrovsko kot materialno, na dolgi rok bodo nujni boljši infrastrukturni pogoji. Trenutno so napori usmerjeni v popolnitev moštva: operativni so trije člani, nekaj se jih usposablja, razveseljuje zanimanje mladih. Kandidat, polnoleten z ustreznimi psihofizičnimi in plavalnimi sposobnostmi, na tečaju pridobi teoretične in praktične izkušnje pri reševanju iz vode in nudenju prve pomoči, nadalje pa vsakih pet let sledi preizkus usposobljenosti, ki jo vzdržujejo z vajami v okviru enote. Postopoma pridobivajo osebno opremo in reševalne pripomočke, na spisku želja je lasten čoln gumenjak. Enota se je prvič javno predstavila na lanskoletni regijski vaji, kjer se je pokazala pravilnost odločitve o njeni ustanovitvi, letos pa so se udeležili občinske prireditve »Skupaj za varnost«. Prav preventivnim aktivnostim bodo posvetili osrednjo pozornost, saj želijo znanje prenesti na bohinjske gasilce in različne skupine prebivalstva, ker je posredovanje očividcev do prihoda reševalcev lahko ključnega pomena. Delo je prostovoljno, a motivacije ne manjka, zato je njihov cilj čim prej doseči operativno sposobnost enote in raven, ko bi lahko samostojno izvedli celotno reševalno operacijo, vključno z iskanjem pogrešanih pod vodno gladino.

Konec lanskega septembra se je v močnem nalivu v čim bolj realnih razmerah odvila vaja z množično nesrečo na vodi in kombiniranim posredovanjem sil iz sistema ZiR. Sodelovalo je okrog 200 reševalcev iz gorenjske regije: CZ, gasilci, policija, zdravstvo, gorska reševalna služba, kinologi in rdeči križ. Moči so združile gorenjske enote zadolžene za reševanje iz vode. Omenjeni so se na Bohinjskem jezeru soočili s primerom turistične ladje, na kateri je izbruhnil požar, pri tem je prišlo do nevarnosti izliva nevarnih snovi, potniki (imitatorji) pa so se skušali rešiti s skokom v mrzlo vodo – reševalne ekipe niso poznale njihovega števila. Na prireditvenem prostoru Pod Skalco sta za potrebe intervencije zrastla poveljniško-oskrbovalni center in delovišče zdravstvene oskrbe.

Vremenske razmere so bile pravi test za opremo. Slednja, osebna in zaščitna, je skupaj z delovnimi pripomočki nekatere posredovalce pustila na cedilu. Prav tako vsak čoln ni primeren za reševanje, zaradi stabilnosti in dvigovanja ponesrečenca temu ustrezajo le gumenjaki s trdnim dnom. Predstavilo se je tudi novo testno plovilo na zračno blazino (hovercraft): potreba se je pokazala leta 2008 ob nesreči pri HE Blanca, prvič pa je bilo uporabljeno ravno v septembrskih poplavah. Množična nesreča in sodelovanje številnih in raznovrstnih reševalnih ekip zahtevata kompleksno vodenje intervencije, posledično se je pri delovanju štaba CZ pojavilo nekaj vprašanj glede razporeditve nalog. Za prihod večjega števila enot je potrebno urediti sprejemno mesto, medtem ko mora poveljniško mesto nuditi popoln pregled nad dogajanjem in biti za nepooblaščene nedostopno. Ponavljajo se težave z vodenjem evidence ponesrečenih oseb, tudi skupna podatkovna baza in njim namenjena vstopna točka jih nista v popolnosti odpravili. Množična nesreča pritegne veliko medijsko pozornost, zato so v štabih zaželeni predstavniki za stike z mediji. Podan je bil predlog za pogostejše organiziranje simulacijskih štabnih vaj, saj je reševanje v množični nesreči zapletena naloga. Nemalo težav je bilo s komuniciranjem in delovanjem zvez. Uporabljene so bile radijske zveze in postavljen mobilni repetitor. Pomanjkljivosti bi se dalo odpraviti s postavitvijo dodatnega stacionarnega repetitorja, pri nakupih sredstev zvez upoštevanjem pogoja delovanja v težkih vremenskih razmerah in dvigom funkcionalne usposobljenosti za operativno uporabo sredstev in načrta zvez. V množični nesreči je posebej zahtevna naloga načrtovanje, organizacija in nudenje nujne medicinske pomoči (NMP), dobrodošla je tudi psihološka pomoč. Enotam NMP ne manjka vsakodnevnih izkušenj z oskrbo življenjsko ogroženih posameznikov, kljub temu jim tako množična nesreča kot sodelovanje z drugimi enotami ZiR predstavljata izziv. Slovensko zdravstvo z vidika NMP potrebuje izboljšave informacijske in logistične narave: kapacitete bolnišnic za istočasni sprejem večjega števila pacientov, sodobni dispečerski center ter šotori za delo na terenu.

1. Prispevek je bil objavljen v Reviji Obramba, oktober 2011, 43 (10): 22-23. [↩]