Objavil Jure Mikelj, 26. maj 2011 | 2 komentarjev
Leto 2011 se je v arabskem svetu začelo burno. Relativno stabilni politični sistemi, vladajoče politične elite in diktatorji v severni Afriki, na Arabskem polotoku in Bližnjem vzhodu so se soočili z množicami, ki so preplavile ulice in zahtevale spremembe. Začelo se je v Tuniziji in se kot ogenj razširilo po soseščini. Razne nemire je bilo videti že v preteklosti (npr. Iran), vendar je tokrat razlika v geografskem obsegu, intenzivnosti, kontinuiranosti, ciljih in posledicah. Nekateri so dogajanje označili za zgodovinsko in ga postavili ob bok evropski pomladi narodov sredi 19. stoletja ali padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne. Ljudske vstaje naj bi pomenile prelomnico, z revolucionarnimi spremembami v arabskih družbah in geostrateškimi implikacijami v mednarodni skupnosti. Namen prispevka je zabeležiti pomembnejše dogodke v genezi in evoluciji vstaj v arabskih državah (v Libiji je razvoj prišel do državljanske vojne z vpletenostjo Nata). Zastavljajo se številna vprašanja, na katera skušajo odgovoriti domači in tuji strokovnjaki ter poznavalci razmer. V vsebino sta vpeta dva koncepta: strateški nenasilni konflikt in odgovornost zaščititi (R2P – responsibility to protect).
Značke: Afrika, Alžirija, Arabski polotok, Bahrajn, Bližnji vzhod, Egipt, Iran, Jemen, Libija, Sirija, Slovenija, Tunizija
Kategorija: Svet